Ljubljana, 21. 4. 2026 – Danes je bilo v Ljubljani delovno srečanje muftija mag. Nevzeta Porića in zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika, namenjeno vprašanjem, povezanih z zagotavljanjem ustrezne prehrane za otroke islamske veroizpovedi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Srečanje predstavlja nadaljevanje prizadevanj za sistemsko ureditev področja, ki ga Islamska skupnost v Sloveniji odpira že vrsto let, v okviru teh aktivnosti pa posebna delovna skupina vsako leto izvede tudi obsežno analizo jedilnikov v osnovnih šolah.
Osrednja tema pogovora so bile konkretne možnosti za izboljšanje obstoječega stanja, po njem pa je zagovornik načela enakosti na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje naslovil priporočilo.
V njem ministrstvu nalaga, naj v zvezi z »zagotavljanjem prehrane v vzgoji in izobraževanju ob upoštevanju vere ali prepričanj otrok in mladih (npr. veganstva) izda obvestilo vsem vrtcem, osnovnim šolam, srednjim šolam, zavodom za otroke s posebnimi potrebami in Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (posebej v zvezi s šolo v naravi in novim projektom šola v kulturi), da naj:
1. pri pripravi jedilnikov upoštevajo različne vere ali prepričanja otrok in mladih (npr. veganstva), pri čemer naj se ta v skladu z varstvom pred diskriminacijo obravnavajo enako, kot se obravnava prilagoditev prehrane zaradi zdravstvenih razlogov;
2. pri pripravi jedilnikov upoštevajo Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih za čimbolj zdravo prehranjevanje, zlasti glede dodatne ponudbe brezmesnega jedilnika;
3. skladno s Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotovijo kakovostne in energijsko enakovredne mesne ali brezmesne alternative obrokom, ki vsebujejo meso ali le določene vrste mesa, pri čemer naj ti obroki ne bodo zgolj začasne rešitve (npr. kruh ali sadje);
4. zagotovijo pravočasno objavo jedilnikov z natančno navedbo sestavin jedi, iz katere naj bo razvidno tudi, ali jed vsebuje meso in kakšno vrsto mesa vsebuje;
5. omogočijo možnost pravočasne odjave obrokov in možnost lastne prehrane, kadar ustrezne alternative ni mogoče zagotoviti;
6. upoštevajo dobre prakse tistih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki že uspešno zagotavljajo vključujoče prehranske rešitve (alternativni brezmesni oz. vegetarijanski obroki).
Priporočilo zagovornika načela enakosti v Islamski skupnosti sprejemajo z veliko naklonjenostjo in, kot je poudaril mufti Porić, hvaležnostjo. »Muslimani si želimo le enakovrednega položaja.«
Zagovornikovo priporočilo po muftijevih besedah odraža veliko razumevanje položaja velikega števila otrok v Sloveniji, ki ne uživajo svinjine. »V Islamski skupnosti smo že večkrat izpostavili, da bi stisko otrok, ki zaradi neustrezne prehrane v šolah ostajajo lačni, rešili z nekaj enostavno izvedljivimi ukrepi. Izkušnje šol, ki prehrano teh otrok že urejajo na tak način in v obrokih eno vrsto mesa zamenjajo z drugo, to potrjujejo.«
Sogovorniki so se strinjali, da vprašanje šolske prehrane ni zgolj organizacijsko ali logistično, temveč neposredno zadeva enako obravnavo otrok, njihovo dostojanstvo in občutek vključenosti. V razpravi je bilo izpostavljeno, da se v praksi še vedno pojavljajo primeri, ko se otroci zaradi neustrezno označenih jedilnikov ali odsotnosti primernih alternativnih obrokov ne morejo vključiti v šolsko prehrano ali jo celo opuščajo.
Mufti Porić je ob tem poudaril, da gre za vprašanje temeljnih pravic, ki jih mora sodobna družba znati prepoznati in ustrezno nasloviti. »Ne gre za privilegij, temveč za osnovno pravico otrok, da lahko tudi v šoli živijo v skladu s svojo vero in identiteto,« je dejal. Ob tem je opozoril, da se Islamska skupnost s to tematiko sistematično ukvarja že več let, tudi skozi dialog z institucijami in strokovno javnostjo.
Poseben poudarek srečanja je bil namenjen tudi vlogi strokovnih podlag in izkušenj iz prakse. Islamska skupnost je v zadnjih letih organizirala več strokovnih posvetov na temo šolske prehrane, na katerih so sodelovali predstavniki vzgojno-izobraževalnih ustanov, prehranski strokovnjaki in odločevalci. Ti so potrdili, da prilagoditve prehrane niso neizvedljive, temveč zahtevajo jasne smernice, enotne protokole in večjo usklajenost med deležniki.
Na to je opozorila tudi Ela Porić, ki vodi delovno skupino Islamske skupnosti na tem področju. Poudarila je, da izziv ni v strokovni ali organizacijski zahtevnosti, temveč predvsem v odsotnosti enotnega pristopa. »Iz izkušenj vemo, da so rešitve dosegljive in strokovno utemeljene. Ključni izziv je v jasnih smernicah in dosledni implementaciji – od transparentnega označevanja jedilnikov do zagotavljanja ustreznih alternativnih obrokov,« je dejala.
Svoje stališče je na srečanju jasno izpostavil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je poudaril pomen sistemske ureditve področja: »Upoštevanje vere ali prepričanja pri organizaciji prehrane ni stvar dobre volje posamezne ustanove, temveč izhaja iz načela prepovedi diskriminacije in dolžnosti enake obravnave.« Ob tem je opozoril še na širši družbeni pomen sprejetih rešitev: »Zagotavljanje ustrezne prehrane prispeva k vključevanju otrok, razvoju strpnosti in spoštovanju različnosti, kar je eno ključnih poslanstev vzgojno-izobraževalnega sistema.«
Sogovorniki so izpostavili tudi pomen pravočasnega obveščanja staršev ter možnosti izbire, kadar ustrezne prehrane ni mogoče zagotoviti. Pri tem so poudarili, da gre za standard, ki bi moral biti v sodobnem vzgojno-izobraževalnem sistemu samoumeven, podobno kot je to že urejeno pri medicinsko indiciranih dietah.
Srečanje, v okviru katerega si je zagovornik načela enakosti s sodelavci ogledal kompleks Muslimanskega kulturnega centra, vključno z džamijo, se je sklenilo z zavezo po nadaljevanju aktivnosti, ki bodo krepile širši družbeni dialog o ustreznosti prehrane v vrtcih in šolah za vse otroke.
Mufti pa je srečanje sklenil s povedno mislijo: »Vključujoča šola se začne pri vsakodnevnih stvareh. Prehrana je ena najbolj osnovnih – in zato tudi ena najpomembnejših.«