V sredo, 1. oktobra 2025, je v Klubu Cankarjevega doma potekala predstavitev slovenskega prevoda znamenite knjige Martina Lingsa Muhammed, življenje Božjega Poslanca na podlagi najstarejših virov.
Dogodek je združil domače in tuje ugledne goste, ki so poudarili pomen knjige za razumevanje islama in njegovo umeščenost v slovenski kulturni prostor.
Slovensko občinstvo je z izidom knjige prvič dobilo dostop do ene najlepših in najvplivnejših biografij poslanca Muhammeda, ki združuje zgodovinsko natančnost in literarno občutljivost. Prevod v slovenski jezik prinaša pomemben prispevek k medkulturnemu dialogu, saj, kot je dejal mufti mag. Nevzet Porić, »gre za avtentično delo, ki odpira vrata razumevanju islama, njegove zgodovine in univerzalnih vrednot.«
Dogodka sta se udeležila tudi dva vodilna bošnjaška intelektualca, akademik profesor dr. Enes Karić in profesor dr. Hilmo Neimarlija. Mufti Porić je poudaril, da sta s svojim znanstvenim in družbenim delovanjem pustila neizbrisen pečat v religijski misli Bosne in Hercegovine in širše regije. Njuna predanost sodobnemu razumevanju islama presega akademske okvire in postavlja temelje dialoga med islamsko tradicijo ter evropskimi družbenimi vrednotami. Kot je dejal mufti, je bila njuna prisotnost na dogodku »izjemna priložnost za poglobitev spoznanj o življenju in sporočilu poslanca Muhammeda ter o kompleksnih procesih razumevanja vere v sodobnem svetu.«
Posebno hvaležnost je mufti izrekel tudi dr. Janezu Markešu, intelektualcu, filozofu in novinarju, ki s svojimi analitičnimi uvidi bogati slovenski javni prostor. Njegova pripravljenost, da sodeluje na dogodku, je bila po besedah muftija izraz globokega spoštovanja in odprtosti do Islamske skupnosti. »Njegovo navdušenje ob povabilu na sodelovanje na dogodku najbolje odraža njegov pristop do nas.« Markeševa prisotnost je dogodek obogatila z razmisleki, ki povezujejo islamsko dediščino in slovensko družbeno stvarnost.
Mufti Nevzet Porić je poudaril, da slovenski prostor s prevodom dobiva obsežen in avtentičen življenjepis človeka, »ki je glasnik ene najpomembnejših religij na svetu.« Po njegovih besedah bo knjiga prispevala k poglobljenemu razumevanju islama in njegovih vrednot. »Danes je pomembno predvsem to, da Muhammedovo, a. s., življenje dojemamo kot zgled za moralno vodenje, odprtost do drugačnih in sposobnost preobrazbe skozi mir, dialog in pravičnost. Njegovo poslanstvo je bilo usmerjeno v ohranjanje človekovega dostojanstva in graditev skupnosti, ki spoštuje različnost. V času, ko se svet sooča z izzivi raznolikosti in medverskega sožitja, nam je Muhammedovo, a. s., življenje navdih in primer, kako lahko posameznik z globokim prepričanjem in poštenostjo vpliva na zgodovino in prihodnost človeštva. Vedno so zmagovale resnica, poštenost in pravičnost.«
Ob tem je dodal, da je prevod dragocen za muslimane in širšo slovensko javnost, saj ponuja literaturo, ki gradi mostove razumevanja in sožitja: »V slovenskem šolskem, kulturnem in političnem prostoru je še vedno prisotno nepoznavanje islama in muslimanov. Takšni projekti so naš prispevek k boljšemu medsebojnemu spoznavanju.«
Prevajalka Karmelina Husejnović je ob predstavitvi izrazila veselje, da je prav to delo postalo njen prvi literarni prevod. Kot je dejala, je bilo prevajanje izjemno zahtevno, saj je knjiga obsežna, slog pa zaznamovan s časom, v katerem je nastala. Povedala je, da se niti sama ni zavedala, koliko dela, sestankov in usklajevanja zahteva takšen projekt. »Vsi sodelujoči smo imeli precej odgovorno nalogo, saj gre za izjemno občutljivo in specifično tematiko. Vesela sem, da bodo to knjigo zdaj lahko – upam, da v lepi slovenščini – brali tudi slovenski bralci,« je dejala.
Redaktorica Amra Halilović pa je izpostavila pomen kakovostnih prevodov v slovenščini, zlasti za mlajše generacije muslimanov, katerih prvi jezik je slovenski, pa tudi za študente in raziskovalce, ki tovrstno literaturo potrebujejo za študijske in raziskovalne namene. Poudarila je, da je terminologija v knjigi tako jezikovno kot tudi identitetno vprašanje: »Besede, kot so Allah, Muhammed ali Kur’an niso zgolj izrazi, temveč odražajo identiteto skupnosti, ki jih uporablja.« Po njenih besedah je prevod kulturni projekt, ki bogati slovenski jezik in odpira prostor novim pomenom.
Izpostavila je pomen terminoloških odločitev in natančne transliteracije oziroma prečrkovanja iz arabščine v slovenščino. Hkrati je opozorila na pogosto napako, ko se v slovenščini prevzemajo angleške oblike zapisa arabskih imen in izrazov, kar vodi v oddaljevanje od pravil prečrkovanja v Slovenskem pravopisu. Navedla je primere v slovenskem jeziku, ki kažejo na to, da se pri prečrkovanju ne držimo pravil prečrkovanja iz arabščine. »Če poznamo izvirne črke in glasove v arabščini, lahko natančno prenesemo zapis v slovenščino, kot to določajo pravopisna pravila. Če pa tega znanja nimamo, hitro podležemo največkrat angleškim oblikam, ki so sicer razširjene, a v slovenščini nepravilne. Zato je poznavanje arabskega pisnega sistema in pravil prečrkovanja po pravopisnih pravilih ključno, da lahko natančno prenesemo pomen v slovenski jezik,« je dejala.
Pogovor z gosti je povezovala Ela Porić, ki je s premišljenimi vprašanji oblikovala rdečo nit večera. Poseben umetniški pečat pa je dodala Anuša Gaši, ki je z branjem odlomkov iz knjige poslušalcem približala slog in jezik ter tako ustvarila pristen občutek za literarno moč besedila.
Poseben pečat dogodku so dali ugledni gostje iz Bosne in Hercegovine ter Slovenije, ki so s svojimi mislimi obogatili razpravo o knjigi in njenem širšem pomenu. Njihovi prispevki so odprli nove razsežnosti razumevanja življenja Božjega poslanca in islama v sodobnem svetu.
Kot dolgoletni profesor in eden najvidnejših bošnjaških intelektualcev je prof. dr. Enes Karić poudaril, da je Martin Lings pri svojem delu pisal o duhovni ravni. »Delo, ki je pred nami, je temeljno delo Martina Linsa o islamu. Tu avtor pravzaprav ni pisal samo o duhovnosti, mistiki in skrivnosti islama, temveč nam je ponudil vsebino o skrivnosti monoteizmov – krščanskega, judovskega in islamskega. Opisal je to, kar mi vidimo, ko beremo Kur’an. Ko beremo Kur’an, v njem zasledimo krščanske junake, devico Marijo, Jezusa, Zaharijo in številne druge t. i. junake Nove zaveze. Beremo tudi o junakih Stare zaveze, o Mojzesu in Aaronu. Martin Lings je opazil, da je zgodovinsko gledano Muhammed zbral vse velike monoteistične junake in z njimi ustvaril nekakšen simpozij. Naj omenim, da se devica Marija v Kur’anu omenja pogosteje kot v Novi zavezi. Seveda se v obeh knjigah omenja v pozitivnem kontekstu. V arabščini je opisana z najlepšimi arabskimi izrazi. Martin Lings je prepoznal vseobsežnost Kur’ana in spoznal, da Kur’an na nek način vse te monoteizme uvaja v en monoteizem. Kateri monoteizem? Predanost Bogu. Zato islam ni mohamedanstvo, ampak predanost Bogu oziroma islam. To je pomen tega dela. Da govori o notranjem bistvu monoteizma.«
Prof. dr. Hilmo Neimarlija je v svojem nagovoru poudaril, da je poslanec Muhammed osrednja osebnost islama, njegova vloga in pomen pa presegata zgolj muslimansko skupnost, saj nosita univerzalno sporočilo, ki lahko nagovori tudi sodobnega človeka. Spomnil je, da je bil Muhammed, a. s., na začetku popolnoma sam, brez oblasti, dediščine ali vojske, imel je zgolj vero, ki je kasneje postala temelj civilizacijskega preobrata. »Njegov zgodovinski uspeh je bil preplet duhovnega in univerzalnega: zmaga nad primitivnim politeizmom, utemeljitev monoteizma ter vzpostavitev organizirane skupnosti, ki je v razsežnostih tistega časa pomenila neprimerljiv civilizacijski dosežek. Francoski zgodovinar in sociolog Maxime Rodinson pravi, da sta bila v Muhammedovi osebnosti združena Jezus Kristus in Karel Veliki, medtem ko je Annemarie Schimmel poudarila, da je uspel vzpostaviti sklad med Mojzesovim legalizmom in Jezusovo blagostjo, kar razkriva njegovo edinstveno ravnovesje med duhovno močjo in človeško toplino.«
Profesor Neimarlija je poudaril, da je Muhammedovo sporočilo izjemno aktualno tudi danes. »Bil je iskren in zanesljiv, zato je bil imenovan El Emin, bil je zvest skladnosti med besedami in dejanji, imel pa je tudi zavest o človeških mejah.« Spomnil je na Goetheja, ki ga je navduševalo Muhammedovo zavedanje človeškosti, na Tolstoja, ki je občudoval njegovo potrpežljivost, sposobnost odpuščanja in spreminjanja sovražnikov v prijatelje, ter na druge mislece, ki so prepoznavali ravnotežje med duhovno močjo in človeško skromnostjo. »Prav te vrednote, kot so iskrenost, zavedanje omejitev, potrpežljivost in sposobnost dialoga, so najbolj potrebne sodobnemu človeku,« je zaključil.
Slovenski intelektualec in publicist dr. Janez Markeš je v svojem nagovoru poudaril, da je vesel, ker lahko sodeluje na predstavitvi tako pomembne knjige, saj se je ob prebiranju obsežnega gradiva ogromno naučil. Izpostavil je, da je poslanec Muhammed, rojen v 6. in umrl v 7. stoletju, arabski svet usmeril k monoteizmu. Povedal je, da se je v tistem času družinska in plemenska zgodba preoblikovala v univerzalno sporočilo, ki nosi upanje za vse ljudi. »Prav to upanje je treba tudi danes povezovati v smiselne zgodbe in iskati skupne imenovalce človeštva, kot so spoštovanje, iskrenost, držanje obljube, univerzalne vrednote, neodvisne od kulturnega ali verskega ozadja. V tem vidim povezavo z razsvetljenskimi idejami Immanuela Kanta, ki je že v 18. stoletju zapisal, da mora biti maksima človekove volje takšna, da lahko postane univerzalni zakon. Religija mora zato zastopati načela, ki povezujejo ljudi.«
V nadaljevanju se je dr. Markeš dotaknil tudi vprašanja karikatur poslanca Muhammeda, ki so bile objavljene v preteklosti, zanimalo nas je, kako na to vprašanje gleda danes. Opozoril je na napetost med svobodo govora, ki je v zahodnem svetu zagotovljena, a je lahko izrazito žaljiva, ter nujnostjo spoštljivega dialoga, ki zahteva drugačno držo. Fizični obračuni s karikaturisti so nesprejemljivi, prav tako pa je problematičen nespoštljiv odnos do verskih simbolov, ki jih verniki doživljajo kot najglobljo uteho. Zato je kot pot naprej predlagal protest, a hkrati tudi toleranco in zavzemanje za dvig kulture javnega govora.
Prevod knjige predstavlja pomemben mejnik za slovensko družbo. Prisotni so poudarili, da knjiga Martina Lingsa omogoča razumevanje Muhammeda kot verske figure in kot zgodovinske osebnosti, katere življenje in sporočilo navdihujeta tudi današnji čas.
Knjiga je na voljo v Suvenirnici Muslimanskega kulturnega centra, kmalu pa bo krasila tudi police večjih knjigarn.
