V torek, 16. septembra 2025, je na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu potekal zagovor magistrskega dela Nevresa Mustafića, dolgoletnega imama v Islamski skupnosti in trenutnega namestnika muftija. Mustafić, ki je srednješolsko izobraževanje zaključil v Behram-begovi medresi v Tuzli, dodiplomski študij pa na Fakulteti za islamske znanosti v Sarajevu, je magistriral s področja Tolmačenja bismille v sufijskih tefsirjih/razlagah s posebnim poudarkom na Ruhul bejan (Tumačenje bismille u sufijskim tefsirima sa posebnim osvrtom na Ruhu-l-bejan).
Magistrsko delo predstavlja poglobljeno raziskavo razumevanja začetne kur’anske formule bismilla v okviru sufijske eksegetske tradicije. Mustafić je v svojem raziskovanju izhajal iz hipoteze, da sufijski tefsirji bismillo razumejo kot večplastni izraz Božje modrosti, ki presega zgolj jezikovno raven in odpira prostor za simboliko, duhovno intuicijo in notranje spoznanje. Posebno pozornost je posvetil delu Rūh al bayān osmanskega učenjaka Ismaila Hakkija Bursevija, ki je v njegovem delu dobilo temeljito analizo.
V svojem delu je sistematično predstavil temelje sufijske tradicije, pojasnil ključne duhovne ravni ter orisal zgodovinski razvoj sufijske misli in prakse. Podrobno je predstavil tudi najpomembnejše predstavnike sufijskega tefsirja in njihova dela. Analiza ga je pripeljala do spoznanja, da sufijski mufesirji v kur’anskem izrazu prepoznavajo neizčrpno simbolno in duhovno vrednost v posameznih besedah in vsaki posamezni črki, njenem zaporedju in medsebojnih razmerjih.
Zaključki raziskave potrjujejo, da sufijski tefsir pomembno prispeva k razvoju islamske eksegeze, saj kot legitimno hermenevtično metodo afirmira ezoterično razumevanje Kur’ana, ki zunanje (zahir) pomene povezuje z notranjimi (batin) uvidi. S tem Mustafićevo magistrsko delo zapolnjuje vrzel v domačem akademskem prostoru in odpira nova raziskovalna obzorja v islamski znanosti.
Za slovenski prostor, kjer v zadnjih letih opažamo naraščajoče zanimanje za sufijske vsebine, Mustafićevo delo predstavlja pomembno pridobitev. Ne prinaša le novega akademskega vira in strokovne osnove, temveč tudi most med bogato islamsko duhovno tradicijo in sodobnim iskanjem smisla. Njegova raziskava pomaga približati globine sufijske hermenevtike strokovnjakom in širšemu krogu bralcev, ki v teh temah iščejo navdih za osebno duhovno rast.
Sufijski tefsirji veljajo za globoke, poglobljene in neizčrpne, a je Mustafić s svojo jasnostjo, akademsko doslednostjo in dostopno predstavitvijo dokazal, da je mogoče najzahtevnejše vsebine približati tudi tistim, ki niso strokovno podkovani. To je bilo prepoznano tudi s strani komisije, ki so jo sestavljali prof. dr. emeritus Enes Karić (član), prof. dr. Almir Fatić (mentor) in prof. dr. Nedžad Grabus (član). Komisija je posebej pohvalila njegovo posvečenost, odgovornost ter izjemno obvladovanje tematike.
Čestitamo Nevresu Mustafiću za uspešno zaključen magistrski študij, ki je hkrati osebni dosežek in pomemben prispevek skupnosti, v kateri deluje.
