Džamija v Logu pod Mangartom, prva namensko zgrajena džamija na območju današnje Slovenije, je bila postavljena leta 1917, v najtežjih dneh soške fronte. Nastala je kot priznanje za izjemno borbenost in kot olajšanje verskih potreb bošnjaških vojakov avstro-ogrske vojske. Njena pojavnost v alpskem okolju je bila edinstvena: lesena stavba z minaretom, obdana s kamnitim zidom, postavljena med vrhove in doline, nas še danes, čeprav jo poznamo zgolj s peščice arhivskih fotografij, navdihuje. Čeprav je bila po vojni porušena oziroma podrta (okoli leta 1921), džamija ostaja v našem kolektivnem spominu kot pretresljiv simbol prisotnosti in žrtve bošnjaških vojakov na slovenskih tleh.
Časopis Slovenec je leta 1917 celo napovedal njeno otvoritev in prihod najvišjih verskih predstavnikov, kar dodatno potrjuje njen status prve uradno priznane islamske bogoslužne stavbe na ozemlju današnje Slovenije. Zato v Islamski skupnosti leto 1917 razumemo kot prelomnico, ne le vojaško, ampak tudi duhovno in institucionalno. Takrat se je začelo prvo vidno, organizirano delovanje islamske skupnosti na naših tleh, ki se danes nadaljuje skozi Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji.
Islamska skupnost že vrsto let zavzeto skrbi, da ta dediščina ne bi potonila v pozabo. Prav Log pod Mangartom je postal simbol te odgovornosti; od zamenjave nagrobnih spomenikov na vojnem pokopališču do vsakoletnih spominskih dogodkov v čast vojakom, ki so padli na soški fronti.
Arheološke raziskave potrdile stoletno pripoved
Letos pa je ta zgodba dobila povsem novo poglavje. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je naročila arheološko raziskavo lokacije džamije, izvedlo pa jo je podjetje Avgusta d. o. o. pod vodstvom arheologa dr. Uroša Koširja. Šlo je za resen, strokoven in odgovoren proces, ki je pokazal, kako učinkovito lahko verska skupnost in znanost sodelujeta pri varovanju kulturne dediščine. V zadnjem letu so arheologi na približno 150 kvadratnih metrih razkrili dobro ohranjene kamnite temelje džamije, temelje mihraba in druge elemente nekdanje stavbe. To niso le arheološki ostanki, temveč so fizični dokazi, da je bila džamija res tam, natančno na tistem mestu, kjer so jo poznali spomini in arhivi.
Predstavitev rezultatov: od konteksta do presenetljivih najdb
Na dogodku v mali dvorani MKC Ljubljana so bili v četrtek, 13. novembra 2025, širši javnosti prvič predstavljeni rezultati arheološke raziskave. Moderator Haris Muratagić je najprej orisal ozadje raziskave in njen pomen ter s tem postavil jasne temelje za razumevanje predstavitve.
Dr. Uroš Košir je z izjemno slikovito, natančno dokumentirano in zgodovinsko zasidrano predstavitvijo poslušalce popeljal skozi širši kontekst dogajanja na soški fronti, pomen muslimanskih vojakov in specifike same lokacije. Šele nato je prešel k jedru, arheološkim rezultatom, ki so razkrili nekaj povsem novega.
Po standardih arheološkega terenskega dela so med 30. septembrom in 16. oktobrom 2024 izvedli arheološka izkopavanja in ročni izkop testnih jarkov. Izkopano polje, veliko 11 × 13 metrov, razdeljeno v štiri kvadrate, se je v globino spuščalo do 0,9 metra. Temelji so bili izjemno dobro ohranjeni, predvsem zato, ker je lokacija danes na zasebnem zemljišču, kjer v zadnjih sto letih ni bilo nobenih kmetijsko–gozdarskih posegov, ki bi temelje lahko uničili. Po končanem izkopu je bilo območje ustrezno zaščiteno z geotekstilom, nato zasuto in vrnjeno v prvotno stanje, kot zahteva stroka.
Med raziskavo so našli približno 1900 različnih najdb: kovinske predmete, fragmente stekla, živalske kosti, lesene ostanke in dele gradbenega materiala. Med zanimivimi odkritji je potrditev, da so bila džamijska okna zastekljena, kar se na arhivskih fotografijah ne vidi. Macesnov les, ki je bil uporabljen za stebre v mihrabu, razkriva zanimivo vzporednico z današnjo ljubljansko džamijo, kjer je prav tako uporabljen macesen. Del najdb so obiskovalci lahko videli v razstavljenih vitrinah.
Ob koncu arheološke predstavitve je besedo prevzel mufti mag. Nevzet Porić. V nagovoru se je zahvalil podjetju Avgusta d. o. o. za izjemno strokovno opravljeno delo ter dr. Urošu Koširju za natančno in zanimivo predstavitev.
V govoru je poudaril velike napore, ki jih Islamska skupnost v Republiki Sloveniji vlaga v ohranjanje spomina na džamijo v Logu pod Mangartom. Ob tej priložnosti je mufti uradno razglasil, da je na podlagi arheološke analize in potrjenih ostankov lokacija džamije v Logu pod Mangartom vpisana v register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije kot spominski objekt in kraj.
To pomeni uradno priznanje džamije kot dela slovenske kulturne dediščine, hkrati pa zagotavlja zaščito lokacije in njeno trajno ohranjanje. S tem je potrjena tudi zgodovinska prisotnost muslimanske skupnosti na območju Slovenije, obenem pa se krepi razumevanje, da je islam na Slovenskem del naše skupne zgodovine in ne le sodobnosti.
Arheološka raziskava in vpis lokacije v register nepremične kulturne dediščine predstavljata pomembno prelomnico, hkrati pa tudi temelj za prihodnje generacije, ki bodo morda pristopile k novim načinom ohranjanja spomina. Loška dolina namreč hrani dva sakralna objekta iz časa prve svetovne vojne, zato bi prav džamija lahko zapolnila pomembno manjkajočo vez v tej zgodbi.
Zahvaljujemo se vsem posameznikom, članom Islamske skupnosti, podjetju Avgusta d. o. o., ter Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Nova Gorica, ki so s svojim delom in podporo pomembno prispevali k skupnemu dosežku.
