V okviru obeleževanja dneva državnosti Bosne in Hercegovine je bil 25. novembra 2025 v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana organiziran pogovor z dr. Mirnesom Kovačem na temo »Državnost BiH in izzivi multipolarnega sveta – 30 let po Daytonu«. Pogovor je vodil mag. Nevres Mustafić.
V uvodnem delu je dr. Kovač povedal, da bosanskohercegovske državnosti ni mogoče razumeti brez poznavanja njene dolge zgodovinske kontinuitete, torej od srednjeveške Bosne, prek osmanskega in avstro-ogrskega obdobja, do ključnih odločitev ZAVNOBiH.
ZAVNOBiH kot temelj sodobne državnosti
Na vprašanje o političnem in zgodovinskem pomenu prvega zasedanja ZAVNOBiH je dr. Kovač izpostavil, da gre za prelomni trenutek, v katerem je bila po skoraj petih stoletjih ponovno potrjena državnost Bosne in Hercegovine. Spomnil je, da so k temu procesu pomembno prispevali Hasan Brkić, Avdo Humo, Sulejman Filipović in drugi, katerih angažma v narodnoosvobodilnem gibanju je bil ključen za legitimnost odločitev iz leta 1943.
Glede drugega zasedanja ZAVNOBiH je dr. Kovač poudaril, da je bila sprejeta deklaracija o pravicah državljanov BiH, ki je zagotavljala svobodo veroizpovedi, svobodo združevanja, osebno in premoženjsko varnost, enakopravnost žensk in moških ter splošno volilno pravico. Dodal je, da je množična podpora muslimanske inteligence dala politično moč viziji enotne in nedeljive Bosne in Hercegovine. Ko je govoril o obdobju po letu 1945, se je dr. Kovač dotaknil prispevka Huseina Đoza in Hilma Ćemerlića k ohranjanju identitete muslimanov ter spomnil, da se nepriznavanje muslimanov kot naroda vse do leta 1971 lahko šteje za eno največjih nedoslednosti jugoslovanskega sistema. Omenil je tudi pomembno vlogo politične družine Pozderac pri kasnejšem oblikovanju družbenega položaja muslimanov.
Sodobni kontekst in izzivi multipolarnega sveta
Na vprašanje o političnih prevratih v začetku devetdesetih let je dr. Kovač poudaril, da je bilo zanikanje državnosti Bosne in Hercegovine neposredno nasprotovanje odločitvam ZAVNOBiH. Spomnil je, da je Badinterjeva komisija potrdila pravico republik do mednarodnega priznanja v avnojevskih mejah ter da je referendum leta 1992 skupaj z mednarodno verifikacijo odprl pot za sprejem Bosne in Hercegovine v Organizacijo združenih narodov. V tem kontekstu je navedel tudi vlogo zunanjega ministra Harisa Silajdžića.
Ko je govoril o zunanji politiki Republike Bosne in Hercegovine v devetdesetih letih, je dr. Kovač izpostavil, da so bili diplomatski napori, podpora pomembnih mednarodnih akterjev ter odnos Združenih držav Amerike do bosanske krize odločilni za politično preživetje države. V zaključnem delu pogovora je poudaril, da multipolarni svet prinaša nove izzive, zato sta nujna nadaljevanje krepitev mednarodnopravnega položaja Bosne in Hercegovine ter gradnja stabilnega institucionalnega okvira, utemeljenega na načelih ZAVNOBiH.
