Kar počnemo v Sloveniji, je za narod, ki je preživel genocid, ne le izraz sočutja. Je dragocena potrditev, da v izpričevanju resnice ni sam.

Ljubljana, 8. aprila 2025 – Na novinarski konferenci, ki je potekala v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani, so danes predstavili razstavo, ki jo bosta nocoj odprla zgodovinar dr. Oto Luthar in dolgoletni vodja komisije za pogrešane osebe v Bosni in Hercegovini Amor Mašović. Na razstavi bodo predstavljena pričevanja 15 ljudi, ki so preživeli genocid v Srebrenici in so si po tej tragični preizkušnji novi dom ustvarili v Sloveniji.

Razstava, na kateri bodo prikazani kratki povzetki poglobljenih pogovorov s pričami genocida, je nastajala poldrugo leto in v sodelovanju s Spominskim centrom v Srebrenici, predstavniki katerega se zato te dni mudijo v Ljubljani. Na razstavi bodo poleg video pričevanj na ogled tudi osebni predmeti pričevalcev iz obdobja genocida.

Številni ljudje, ki so preživeli genocid, o tem tragičnem obdobju ne želijo ali ne morejo govoriti. Zelo zahteven in občutljiv del priprav na razstavo so zato zajemali pogovori s preživelimi, ki zdaj živijo v Sloveniji. Raziskovalci iz spominskega centra Srebrenica imajo s tem vidikom raziskovanja genocida številne izkušnje, zato je bil poglavitni delež prve faze priprave razstave v njihovi domeni. Ko so dobili soglasja 15 pričevalcev, so novembra leta 2023 z vsakim od njih posneli poglobljen intervju. Gre za dvourna pričevanja, ki so jih raziskovalci nato skrajšali in pripravili približno 5-minutne povzetke, ki bodo na ogled na razstavi.

”V teh povzetkih smo poskušali zajeti različne vidike genocida v Srebrenici, od zelo intimnih spominov na izgubo najbližjih, do pričevanj o pripravah na genocid, ki so se začele že z grozodejstvi v Prijedoru, poleti 1992. Poskušali smo predstaviti razvoj dogodkov, ki so vodili do krvavega julija 1995, ko je v bilo v Srebrenici umorjenih več kot 8000 civilistov, in tako opozoriti na to, da je bil genocid vrh politike, ki je imela za cilj eno: etnično čisto ozemlje na skrajnem vzhodu Bosne in Hercegovine.” Tako je bistvo razstave povzela vodja spominskega programa Srebrenica: 8372 spominov Ela Porić. 15 pričevanj se med seboj razlikuje, saj so bili pričevalci v času genocida zelo različnih starosti, vsem pa je skupno eno: bolečina, ki z leti ne mine.

Razstava bo obiskovalce z genocidom v Srebrenici seznanila tudi skozi besedila in grafične prikaze območja, kjer so se odvili zločini. Tako bomo zlasti tistim, ki o genocidu in vojni v Bosni in Hercegovini vedo malo ali nič, omogočili boljše razumevanje zločinov, je dodala Porić.

Razstava bo na ogled od 8. aprila do 13. julija v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani, kasneje pa bo na ogled tudi v drugih slovenskih krajih.

Koncept razstave je tak, da jo bo mogoče ponovno postaviti kadarkoli in tudi v virtualnem okolju. Po besedah organizatorjev so jo zasnovali tako zato, ker je pomembno spomine na Srebrenico “ne le obujati, pač pa tudi dokumentirati in tako predajati naprej, novim in novim generacijam”.

Spominski program 8372 živih spominov velja za najobsežnejši program, ki izven Bosne in Hercegovine ohranja spomin na srebreniški genocid. Letošnji je po besedah muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića usmerjen v dva cilja: “Da sporočilo o Srebrenici prenesemo na mlade in da izpostavimo odnos in vezi Slovenije s krajem najtežjega zločina v Evropi po drugi svetovni vojni”.

Kot je dodal, si želijo organizatorji spominskega programa v širšem dialogu poiskati način, da bi imela v slovenskih šolah polpretekla zgodovina območje, ki mu pripada tudi Slovenija in je pred tremi desetletji doživelo najhujše zločine in vojne, več prostora in pozornosti.

Po besedah slovenskega muftija je Slovenija, ”ko govorimo o priznavanju genocida v Srebrenici, vselej na strani resnice, na strani dokazanih dejstev in na stališču, da je treba spomin na Srebrenico ohranjati, spoštovati žrtve in se braniti pred vsemi poskusi relativizacije zgodovine.”

S tega vidika je bil zanj zaplet s prvotnim soorganizatorjem razstave, Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije, presenetljiv. “Z Muzejem smo sodelovanje zaključili predčasno, kar obžalujem. Vendar je bila odločitev o tem, da razstavo preselimo v prostore Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana nujna. Tako smo ohranili vsebinsko pojasnilo za obiskovalce, ki po našem prepričanju korektno predstavi zgodovinski in politični kontekst Srebrenice. In to tako, da ne odpiramo vrat do morebitnih potvorb, izkrivljanja dejstev in relativizacije odgovornosti za genocid.”

Mufti je na konferenci izpostavil tudi naraščajoči politično in družbeno negotovost v Bosni in Hercegovini. ”Krepi se občutek, da se razumevanje polpreteklih dogodkov, zlasti najbolj tragičnih, znova pomika v polje zanikanja, potvarjanja in načrtnih laži.” V tem vzdušju je po njegovih besedah za tamkajšnjo skupnost Bošnjakov to, kar počnemo v Sloveniji, ne le izraz sočutja z njimi, pač pa dragocena potrditev stališča, ki ga narod, ki je doživel genocid, najbolj potrebuje. Občutka, da v izpričevanju resnice ni sam in da je bilo njihovo trpljenje z nekega daljnosežnega vidika vredno.

Na novinarski konferenci je sodeloval tudi dolgoletni raziskovalec zločinov nad Bošnjaki Amor Mašović, ki je povedal, da so raziskovalci uspeli identificirati posmrtne ostanke več kot 7000 žrtev. Našli so jih v kar 85 skupinskih grobiščih, tudi na območju Srbije. Ostanki umrlih so razsejani po različnih grobiščih, zato je identifikacija umrlih izjemno zahteven in dolgotrajen proces. ”Če me vprašate, ali je preiskovanje srebreniškega genocida zaključeno, ni. Še vedno živijo matere in otroci, ki z upanjem in strahom čakajo, kdaj bo nekdo potrkal na njihova vrata in jim povedal, da so našli ostanke njihovih očetov in bratov.”

Genocid ima po definicijah številnih strokovnjakov osem faz, pri čemer velja za zadnjo faza, da se o genocidu več ne sme ali spodobi govoriti. Mašović je slikovito opisal vzdušje, ki spričo stopnjevanj političnih napetosti vlada v Bosni v zadnjem obdobju. ”Mi zdaj nismo v osmi fazi genocida, mi smo iznašli novo, deveto. To je faza glorificiranja zločinov in zločincev. Kako bi lahko drugače razumeli poimenovanja ustanov in ulic po ljudeh, ki jim je mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije dokazalo najtežja grozodejstva in najtežje zločine.”

Razstavo, ki bo v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani na ogled do 13. julija letos, bo spremljal niz dogodkov, na katerih bodo ugledni slovenski strokovnjaki, med njimi pravni strokovnjak dr. Matjaž Nahtigal, politologinja dr. Jasminka Dedić in ena naših vodilnih strokovnjakinj s področja socialnega dela dr. Darja Zaviršek, obravnavali različne vidike in posledice srebreniškega genocida.