Islamski koledar temelji na luninih ciklih, kar pomeni, da ima leto približno 354 dni, torej enajst dni manj kot sončni gregorijanski koledar. Posledično se začetek ramazana v primerjavi s sončnim letom vsako leto premakne za deset do dvanajst dni nazaj. Ta premik ustvarja 33-letni ramazanski cikel, v katerem muslimani doživijo izkušnjo posta v vseh letnih časih.
Ker islamski koledar ni vezan na letne čase, se ramazan skozi desetletja premika po celotnem spektru mesecev, kar pomeni, da muslimani izkusijo post tako v dolgih poletnih dneh kot v krajših zimskih. To ustvarja naravni ciklus, v katerem posameznik doživi različne izzive posta, od kratkih in lažjih zimskih dni do dolgih in vročih poletnih obdobij.
Na spletni strani Islamic Relief je objavljena vizualizacija “33-year Ramadan Cycle”, ki jasno prikazuje, kako se začetek ramazana postopoma premika skozi različne letne čase.
Ker je dolžina posta odvisna od zore in sončnega zahoda, se v krajih z večjimi sezonskimi razlikami v dolžini dneva muslimani srečujejo z zelo različnimi pogoji posta. V mestih, kot sta Oslo ali Reykjavik, lahko ramazanski post v poletnih mesecih traja tudi 20 ur ali več, medtem ko je v zimskem obdobju tam post dolg le od 4 do 6 ur.
V mestih, kot so Meka, Buenos Aires in Cape Town, kjer čez leto ni velikih razlik v dolžini dneva, pa post ostaja relativno konstanten, kar pomeni, da muslimani tam ne doživijo drastičnih razlik v dolžini posta, ne glede na to, ali se ramazan odvija v poletnih ali zimskih mesecih. To pomeni, da muslimani, ki živijo v bližini ekvatorja, nimajo tako ekstremnih sprememb v dolžini posta, kot jih doživljajo verniki na severu Evrope, v Kanadi ali na Aljaski.
Poleg fiziološkega in družbenega vidika ima 33-letni cikel tudi globoko duhovno dimenzijo. Premikanje ramazana skozi različne letne čase poudarja prilagodljivost in univerzalnost islama. Verujoči se skozi leta soočajo z različnimi izzivi, ki jih učijo potrpežljivosti, vztrajnosti in zavesti o cikličnosti življenja.
Ramazan ni le obdobje odrekanja, temveč tudi čas refleksije o naravi sveta in človekovega mesta v njem. Cikel, ki človeku omogoča, da post izkusi v vseh letnih časih, ga poveže z ritmi narave in ga spomni na prehodnost časa.
Islam ne pozna stagnacije – vera in njene prakse so dinamične, prilagojene naravnim zakonitostim in življenjskim ciklom. 33-letni ramazanski cikel je eden najlepših primerov tega prilagajanja, saj muslimanom omogoča, da post doživijo v različnih kontekstih, ne le kot fizično odpoved, temveč tudi kot simbol nenehnega gibanja, rasti in duhovnega prečiščevanja.
33-letni ramazanski cikel je unikatna značilnost islamskega koledarja, ki povezuje verujoče s kozmološkimi ritmi sveta. Čeprav lahko ramazan v določenih letih pomeni izjemno dolge in vroče dni posta, v drugih obdobjih ponudi krajše in lažje izkušnje. Tisti, ki so v mladosti doživeli post v dolgih poletnih dneh, se bodo kasneje postili v krajših zimskih dneh, in obratno. Ta nihanja so metafora življenja samega, včasih nas preizkuša z naporom in potrpežljivostjo, drugič nas nagrajuje z olajšanjem in hvaležnostjo.
Amra Halilović in Ela Porić