V ponedeljek, 25. novembra 2024, je v veliki dvorani Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana s posebnim kulturno-raziskovalnim dogodkom obeležen dan državnosti Bosne in Hercegovine. Osrednji del programa je bil pogovor s Hamzo Ridžalom, mladim raziskovalcem in potopiscem, ki je že januarja navdušil s svojim prvim potopisom. Tokrat je predstavil svojega najnovejšega Tragom bosanskih priča Istoka.
Dogodek je z nagovorom odprl mufti mag. Nevzet Porić, ki je poudaril zgodovinski pomen Bosne in Hercegovine, njeno multikulturnost ter izjemno vrednost, ki jo ima na balkanskem prostoru. Izpostavil je tesno povezanost bosanske diaspore z matično domovino in pomen ohranjanja ljubezni do obeh domovin. V svojem nagovoru je dejal:
“Naša domovina je tudi Republika Slovenija. Ob zvokih Prešernove Zdravljice, ki simbolizira pripadnost temu prostoru in državi, čutimo ponos. Ljubezen do Slovenije pa nikakor ne zmanjša naše ljubezni do Bosne. Bogati smo, ker imamo dve domovini. Naša ljubezen do Bosne in Hercegovine ter želja po njenem napredku in razvoju sta vrednoti, ki ju moramo negovati. Bosna in Hercegovina mora biti dom za vse njene prebivalce, ne glede na njihovo etnično, versko ali kulturno pripadnost. Brez tega Bosna ne more obstajati, saj ne pozna drugačnega načina obstoja.”
Dogodek je z izjemno energijo in prefinjenim občutkom moderirala Amra Halilović, s Hamzo Ridžalom pa se je pogovarjala kulturologinja Ela Porić. Po uvodnem nagovoru je bil predvajan kratek film z naslovom Tragom bosanskih priča Istoka, ki je v nekaj minutah predstavil širšo sliko potovanja po Anatoliji, Mezopotamiji in Transjordaniji. Ridžalovo raziskovanje temelji na odkrivanju povezav med svilno potjo, ki je bila nekoč mreža trgovskih poti, in bosanskim kulturnim vplivom v oddaljenih krajih.
Hamza Ridžal je v svojem delu raziskoval tudi zgodovinske migracije Bošnjakov, med drugim selitev iz Hercegovine v Palestino konec 19. stoletja, ko je Avstro-Ogrska prevzela nadzor nad Bosno. Skupine družin iz Mostarja, Stolca, Trebinja in Čapljine so se odpravile na dolgo pot proti Sveti deželi. Njihovo življenje v Cezareji je bilo zaznamovano z ohranjanjem bosanskega jezika, navad in kulture.
Kasneje je zgodovina prinesla nove preizkušnje. Med nakbo, leta 1948, so bili potomci teh družin pregnani iz svojih domov. Zatočišče so našli v jordanskem Amanu. Hamza Ridžal je prepotoval na tisoče kilometrov, da bi odkril njihove zgodbe, spoznal njihove potomce in osvetlil njihove vezi z Bosno. Njegova odkritja so ganljiva in osupljiva, saj razkrivajo, kako globoko so ljudje kljub oddaljenosti povezani z domovino.
Hamza Ridžal se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil slovenskim sponzorjem, ki so podprli njegov projekt, med drugim tudi Mešihatu Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki se je uvrstil med zlate sponzorje. Izpostavil je, kako pomembna je takšna podpora za raziskovalne projekte, ki zahtevajo ogromna finančna sredstva, ter poudaril, da brez tovrstne pomoči njegovo delo ne bi bilo mogoče. Zahvala je bila namenjena vsem, ki prepoznavajo vrednost ohranjanja zgodovinskih zgodb in kulturnih vezi ter podpirajo njihov prenos novim generacijam.
Potopis lahko kupite v Suvenirnici MKC Ljubljana. V njem lahko spoznate manj znane zgodbe, ki so pomemben del bosanske zgodovinske dediščine.
Dogodek je bil simboličen poklon Bosni in Hercegovini, njeni zgodovini in kulturni raznolikosti ter pomenu povezovanja ljudi ne glede na meje.
Na ta pomemben praznik sta ponovno prikazani vez z matično domovino in dragocenost ohranjanja njene zgodbe. Iskrene čestitke ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine.
