Nahajamo se v mubarek (blagoslovljenih) dneh zadnjega meseca hidžretskega koledarja, to je mesec zul hidždže. V tem času iščemo priložnosti, da razmislimo svoji duhovni povezanosti. Medtem se pripravljamo na ibadete (bogoslužje) hadža in kurbana ter z veseljem pričakujemo kurban bajram.
»Odzivam se Ti, Bog,« so besede, ki jih te dni slišimo v Meki in odmevajo v srcih vseh tistih, ki v sebi nosijo čisto vero. Te plemenite besede izgovarjajo hadžiji, bogati, revni, tisti, ki so na visokem položaju v družbi, in tisti, ki niso. Medtem ko izgovarjajo te besede, ne čutijo, da se kakorkoli razlikujejo med seboj. Razlik ni, izginile so v želji, da se srce, ki je zagledalo Kabo, umiri s pomočjo teh plemenitih besed. Tudi naši hadžiji so na romanju, skupina ljudi iz Slovenije, ki islam nosi v srcu in ga tam skrbno čuva.
Med kurban bajramom se spominjamo Ibrahima, naj je mir z njim, in njegove zgodbe, ki predstavlja simbol človeškega žrtvovanja in zaupanja v Boga. Njegovo življenje nas uči, da resnična vrednost človeškega obstoja leži v posvečenosti Bogu in višjim ciljem. Ibrahim, naj je mir z njim, je v imenu Vzvišenega Boga prestal preizkušnjo, povezano s sinom Ismailom, naj je mir z njim.
Kur’an o Ibrahimu, naj je mir z njim, pravi: »Ibrahim je bil zgled za častnost, pokoren je bil Allahu, pravi vernik, nikogar ni imel za Bogu enakega; bil je hvaležen za vso milost, ki mu jo je podaril Bog; On je njega izbral in ga spravil na pravo pot; in Mi se ga na tostranstvu spominjamo, na onstranstvu bo on resnično med tistimi, ki so dobri. Nato smo tebi razodeli: ,Sledi Ibrahimovo vero, pravo vero, on nikogar ni imel za Bogu enakega‘« (En Nahl, 120–123).
Kurban bajram in zgodba o Ibrahimu, naj je mir z njim, nas učita, da prava vera zahteva žrtvovanje in odrekanje, prav tako nas opozarja, kako pomembna sta nesebičnost in skrb za druge. To je priložnost za ozaveščanje o skupnosti, veselju in medsebojni podpori. Kurban je za muslimane veliko več kot samo obred žrtvovanja. To je priložnost, da se skozi solidarnost, nesebičnost in duhovno obnovo krepi skupnost, kolektiv in družina. Ko govorimo o življenju znotraj skupnosti, moramo povedati, da islam spodbuja k medsebojnemu pomaganju, ljubezni in sobivanju. V suri El Maide Vzvišeni Bog pravi: »Med seboj si pomagajte v delanju dobrih del in v pokornosti Allahu, ne pomagajte si delati grehe in v neprijateljstvu.«
V Kur’anu piše, da je medsebojna podpora zelo pomembna. Pri tem Kur’an poudarja vrednote, ki so dobre za skupnost in sodelovanje. Kur’an vernike usmerja k življenju, ki je bogato z dobrimi medčloveškimi odnosi, solidarnostjo in kolektivno odgovornostjo. Bajram nas vodi v stanje vernikove duhovne rasti, prav tako pa nas obvezuje k skrbi o bratu, starših, sosedih, skupnosti in družbi. Med delitvijo kurbana izkoristimo priložnost za vzpostavljanje dobrih medsosedskih odnosov. Lep odnos do soseda je del verovanja. Deliti veselje s sosedom je dobra pot za vzpostavitev ljubezni in sobivanja. Dnevi kurban bajrama torej niso samo dnevi kurbanskega mesa, to so dnevi bogaboječnosti, predanosti in pokornosti Edinemu Bogu, prav tako je to priložnost za krepitev medsebojnih vezi. V teh dneh muslimani z nesebičnimi dejanji in žrtvovanjem, kot je to počel Ibrahim, naj je mir z njim, obnavljajo svojo povezanost z Vzvišenim Allahom in krepijo svojo skupnost.
Naj bosta delanje dobrih del in medsebojna pomoč najpomembnejši vrednoti v naših življenjih.
Merjema Đulović