Mladi člani Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, so se v obdobju od 24. do 26. avgusta 2023, udeležili spominske poti v Srebrenico, kjer so imeli priložnost obiskati Spominski center v Potočarih pri Srebrenici, seznaniti se z zgodovinskimi dejstvi povezanimi s srebreniškim genocidom, spoznati preživele žrtve genocida v Srebrenici in prisluhniti njihovim pretresljivim zgodbam. Spominska pot je potekala pod okriljem spominskega programa 8372 živih spominov.
Velika večina udeležencev ekskurzije je rojenih v Sloveniji oziroma v obdobju po agresiji na Bosno in Hercegovino. Odraščali so daleč stran od malega mesta v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine, ki je globoko zaznamovan s trpljenjem in genocidom. Zavedajoč se dejstva, da so ravno mladi tista generacija, ki bo v prihodnosti opozarjala, negovala spomin in prenašala zgodovinsko resnico, so z vso resnostjo in pogumom sprejeli ponujeno možnost udeležbe na tovrstni poti.
Pred odhodom v Srebrenico so obiskali izbrane znamenitosti v Tuzli med drugim tudi spominsko obeležje na Kapiji. Kapija je mali trg ali sprehajališče v središču mestnega jedra, ki simbolizira mesto prekinjene mladosti. 25. maja 1995 ob 20 uri in 55 minut so srbske sile izstrelile topovski izstrelek 130mm na glavni trg mesta, kjer je bilo v tistem trenutku veliko sprehajalcev, granato in njene posledice so bile grozljive. V tem trenutku je umrlo 71 mladih prebivalcev Tuzle, več kot 200 pa je bilo težje ranjenih. Večina je bila mladih, katerih povprečna starost je bila okrog 24 let. Udeleženci so obiskali tudi mesto, kjer so pokopani. Poleg kapije so obiskali še znamenito Turalibegovo džamijo, prisluhnili zgodovini mesta, ki je znano po tem, da stoji na soli. Pred odhodom v Srebrenico so si mladi ogledali film Quo vadis, Aida, ki jih je dodatno uvedel v preteklo dogajanje in pripravil na srečanje s poljem skoraj osem tisoč belih nagrobnih spomenikov v Spominskem centru v Srebrenici.
Na poti od Tuzle do Srebrenice je skupino mladih spremljal Hasan Hasanović, preživela priča marša smrti. Tekom vožnje jih je seznanjal z dogodki o prav vsakem delu poti ter jim razlagal kaj vse se je dogajalo v gozdovih skozi katere so se prebijale kolone ljudi na poti do osvobojene Tuzle, o bivših kulturnih domovih kjer so potekali poboji Bošnjakov in o mestih na katerih so kasneje odkrili množična grobišča. Pretreseni od živega pričevanja so prispeli v Spominski center v Potočarih pri Srebrenici. Ob prihodu v Potočare stoji na levi strani bivša baza UN-a, z druge strani skoraj osem tisoč belih nagrobnih spomenikov, ki pričajo o nedolžnih življenjih, ki so ugasnila julija 1995. Skupino mladih sta sprejela kustosa Spominskega centra, Hasan Hasanović in Mahir Omerović, ki sta skupini pokazala muzejsko zbirko in povedala še svojo zgodbo, kot preživeli priči genocida v Srebrenici.
Obisk mladih v Srebrenici je bil med drugim načrtovan tudi zaradi gostovanja ljubljanskega muftija, mag. Nevzeta Porića, na petkovi molitvi (džuma namaz) na musalli (molitveni prostor) znotraj Spominskega centra.
Po opravljeni petkovi molitvi je skupina mladih obiskala središče Srebrenice in se srečala z materami Srebrenice v dnevnem centru Emmaus. Preživelim heroinam so mladi obiskovalci pristopili nekoliko prestrašeni in z veliko mero spoštovanja. Opaziti je bilo, da velika večina njih ni vedela, kako naj se vede do njih vendar so jih nasmehi preživelih heroin, razveselili in sprostili. Kot vsaka mati, so tekom popoldanske kave, mladim delile nasvete o vsakdanjem življenju. Pripovedovale so tudi o svojih bolečinah iz tega groznega julija 1995 vendar vsaka njihova zgodba je pospremljena z veliko količino poguma in ljubezni. Njihovo glavno sporočilo mladim je bilo, naj bodo ponosni na svoje poreklo.
Pred odhodom nazaj v Ljubljano se je skupina mladih udeležencev in udeleženk spominske poti, udeležila evalvacijske delavnice pod vodstvom psihologa dr. Mevludina Hasanovića, ki se je z mladimi pogovoril o njihovi izkušnji z odhodom v Srebrenico in kako predelati vse nepredstavljive strahote in informacije o genocidu, ki so jih slišali na poti in v sami Srebrenici.
Genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995 je bil eden najhujših zločinov v Evropi po drugi svetovni vojni in predstavlja grozljiv opomin, da so tovrstne tragedije bližje, kot si lahko mislimo. Zato je še bolj pomembno, da o tem ozaveščamo mlade, ki lahko vplivajo na našo skupno prihodnost. Verjamemo, da je bila spominska pot za mlade izjemno naporna, a obenem prekrasna. Le s tovrstnim doživetjem, čeprav se meša s težkimi občutki, ki jih ni mogoče opisati, lahko razumemo kaj pomeni genocid, njegove posledice, praznino, ki jo je pustil za seboj. Prav tovrstno razumevanje pa je nenazadnje pomembno pri preprečevanju podobnih zločinov tudi v prihodnje.
Spominska pot je realizirana ob podpori Urada muftija, mag. Nevzeta Porića, imama Senada Karišika, ki je mlade spremljal na poti, donatorja Hilmija Dizdarevića ter Behram-begove medrese, ki je mladim ponudila prenočišča in svoje prostorske kapacitete za brezhibno realizacijo načrtovanih aktivnosti.











