Predsednik Borut Pahor obiskal Muslimanski kulturni center v Ljubljani

Predsednik republike Borut Pahor je v petek, 11. junija 2021 obiskal muftija prof. dr. Nedžada Grabusa in si je ogledal Muslimanski kulturni center in ljubljansko džamijo.

Predsednik republike je na povabilo muftija dr. Nedžada Grabusa prvič obiskal mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji maja 2013. To je bil prvi obisk kateregakoli predsednika Republike Slovenije pri Islamski skupnosti.

Mufti Grabus se je predsedniku republike, ki je danes prvič obiskal džamijo, zahvalil za njegovo podporo pri njeni gradnji.

Mufti je v izjavi za medije ocenil, da Pahor razume kontekst družbe in države. V Islamski skupnosti Slovenije so zadovoljni, da so imeli v obdobju gradnje džamije priložnost sodelovati najprej z njim kot premierjem, pozneje pa tudi z njim v vlogi predsednika republike.

Spomnil je njihovo srečanje leta 2013, ko so “samo sanjali dan, ko bomo dočakali tako lep, izjemen objekt v Sloveniji”. Danes je ta cilj uresničen, na objekt pa smo po njegovih besedah lahko ponosni tako v Islamski skupnosti v Sloveniji kot v širši družbi.

Predsednik Pahor je v izjavi po koncu obiska dejal, da so muslimani skupaj z njihovo vero del tega območja že sto let, pa tudi, da džamija v Ljubljani ni prva džamija v Sloveniji. Pred več kot 100 leti je bila namreč manjša džamija postavljena v Logu pod Mangartom, a je bila po prvi svetovni vojni porušena.

Predsednik republike je poudaril, da je bil izgradnji džamije vedno naklonjen, ob današnjem obisku pa je ocenil, da gre za čudovit objekt. “Sem zelo ponosen, da stoji v slovenski prestolnici, da je v njenem središču, da je tako dobro sprejet med našimi ljudmi. Upam, da vam dobro služi,” je povedal.

Predsednik Pahor se je zahvalil muftiju dr. Nedžadu Grabusu za vzorno sodelovanje tako v zadevah muslimanske skupnosti v Sloveniji kot tudi pri drugih, občih vprašanjih našega družbenega razvoja, za katerega si predsednik republike želi, da bi bil veliko bolj vključujoč in manj izključujoč.

Ob današnji priložnosti se je predsednik zahvalil muftiju za njegovo dialoško držo in naravnanost k strpnosti. Ocenil je, da se je bil kot vodja islamske skupnosti v Sloveniji večkrat dolžan odzvati na znake nestrpnosti, ki so bili povezani bodisi z nacionalnimi bodisi z verskimi razsežnostmi. “Ugotovila sva, da verski dialog, politični dialog in institucionalni dialog v Sloveniji dobro poteka, a da lahko storimo še več.”

“Predvsem pa moramo”, tako predsednik, “kot ljudje z različnimi identitetami skrbeti za občutljivost na ranjen ponos in dostojanstvo drugega. Šele ko se vživimo v bolečino drugega, bodo tudi drugi razumeli skrb za naše dostojanstvo. To vzajemnost moramo kot razvita družba razumeti in jo posvojiti,” je dejal.

Video povezava prispevka Televizije Slovenija