Ob kurban bajramu je mufti prof. dr. Nedžad Grabus v dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani vodil bajramsko molitev in nagovoril zbrane vernike. Celoten nagovor si lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala Vzvišenemu Bogu, Gospodarju vseh svetov, salavatin selam(blagoslov in mir) poslancu Muhammedu, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, njegovi družini in njegovim ashabom(prijateljem).
Kurban bajram je velik muslimanski praznik
V muslimanskem koledarju imajo verski prazniki posebno mesto. Muslimanski koledar je lunarni, zato prazniki niso statični in se vsako leto premaknejo za deset dni. Hadži ali kurban bajram je velik muslimanski praznik, ker na svetih mestih duhovno poveže ljudi iz vsega sveta in skozi obred kurbana (žrtvovanje) sodelujemo v tradiciji, ki nas transgeneracijsko povezuje z Ibrahimom (Abrahamom), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir. Človek je bitje, ki se je skozi zgodovino razvijalo ter izpopolnjevalo svoje kulturne in civilizacijske vrednote. Temelji etičnih vrednot so zasnovani v svetih knjigah in so se ohranili vse do današnjih dni. V islamskem učenju in pogledu na svet je definiran blagoslovljen čas in so določena sveta mesta, ki nas spominjajo na pomembnost medčloveških odnosov in človekove odgovornosti pred Vzvišenim Bogom in ljudmi. Zato je obdobje hadža in kurban bajrama čas osebnega spraševanja, kesanja in izrekanja molitve za povzročene grehe. Molitev je v samem bistvu razumevanja svetosti Haremi Šerifa (Velika džamija v Meki) v Meki. Vzvišeni Bog v Kur’anu pravi:
”Med postavljanjem temeljev Hrama sta Ibrahim (Abraham) in Ismail (Izmael) molila: ‘O, Gospodar! Sprejmi od naju. Ti zares vse slišiš in vse veš!
O, Gospodar! Naj ti bova po tvoji volji predana in tudi skupnost najinih potomcev naj Ti bo predana. Pokaži nam obrede in nam odpusti, saj sprejemaš kesanje in si usmiljen.
O, Gospodar! Pošlji jim poslanca, enega od njih, da jim bo prinesel Tvoje razodetje, jih poučil o Knjigi in modrosti in jih očistil. Ti si zares mogočen in moder.” (El-Bekara, 127–129)
Bajram je nov začetek
Bajram je slovesen dan, je pa vedno tudi priložnost za nov začetek, začetek drugačnega gledanja na svet, življenje brez osebnega grešenja in življenje brez grešenja proti drugim. Za kakršenkoli uspeh v življenju so potrebni osebna odrekanja, kontinuirano in vztrajno delo in iskren nijet (odločitev), ki nas vodi k uresničitvi ciljev, ki smo si jih zastavili. Zato je romanje, odhod na hadž, posebno potovanje, ker v sebi nosi duhovno razsežnost in željo po spremembi življenjskih navad. Hadž simbolizira duhovno potovanje, ki nas v praktičnem in duhovnem pogledu vrača h koreninam našega izvora. Spominja nas na Adema (Adama), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, in Havo (Eva), skupne starše vsega človeštva, ki sta prekršila Božjo zapoved približevanja ”prepovedanemu drevesu”, a sta svojo napako priznala ter molila k Vzvišenemu Bogu, naj jima odpusti:
”O, Gospodar,” sta rekla, ”sama sva si kriva, in če nama Ti ne odpustiš in se naju ne usmiliš, bova izgubljena!” (Al-A’raf, 23)
Simbolično bivanje vernikov na planoti Arefat označuje enakost in enotnost človeškega rodu
Sposobnost sprejeti in priznati napako, ki jo naredi, človeka dela edinstvenega na tem svetu. Zato si človek želi in moli za Božjo Milost, ker je težko izstopiti iz ”začaranega kroga” moralnega grešenja brez Božje Milosti. Simbolično bivanje vernikov na planoti Arefat in na hribu Milosti, Džabal al-Rahmah, označuje enakost in enotnost človeškega rodu. Verniki molijo za napotilo, odpustitev grehov in Božjo Milost; ob tem se spominjajo, kako je Vzvišeni Bog sprejel Ademove in Havine (Adam in Eva) molitve, in pričakujejo, da bodo tudi oni srečneži, ki se jih bo Bog usmilil. Kroženje okrog Kabe (tavaf) v nasprotni smeri urnih kazalcev simbolizira človekovo razmišljanje in reflektiranje o lastni preteklosti, krepitvi zavesti o svojem stanju in življenjski poti ter globoko kesanje za morebitne grehe. V tem stanju se človek posveti neki obliki osebne izpovedi pred Vzvišenim Bogom, ob tem pa prosi za odpuščanje, izboljšanje svojega stanja na tem svetu in upanje, da bo na Drugem svetu rešen. V vseh molitvah je prisotna globoka vera v onstranstvo, v ponovno oživitev in življenje po smrti ter upanje za osebni in družbeni mir na krajevni in svetovni ravni. Vzvišeni Bog je vir miru, On je Es-selam– Mir, ki se prenaša na samega človeka, ki poskuša zresniti lastno verovanje ter se povezati v duhovno skupnost vernikov, ki svoj mir želi prenesti na širšo družbeno skupnost. V Kur’anu je poudarjeno, da je Hram v Meki kraj miru in varnosti za vsakogar, ki so sodeluje pri molitvi.
”Kdor vstopi vanj, naj bo brezskrben.” (Alu Imran, 97)
Govori se tudi o Ibrahimovih (Abraham), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, stopinjah in mestu, ki je ostalo za njim kot pričevanje o njegovi vlogi kot velikega Božjega Poslanca, skupne osebnosti, ki povezuje vse monoteistične religije.
”V njem so očitna znamenja in mesto, na katerem je stal Ibrahim (Abraham).” (Alu Imran, 97)
Ni spreminjanja življenjskih navad, če ni spremenjen lasten odnos do pogledov na svet
Molitve se pogosto začenjajo z zahvalo Vzvišenemu Bogu, salavatom (blagoslovom) Muhammedu, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, toda zelo pogosto se v molitvah omenja tudi Ibrahim (Abraham), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, kot simbolni poslanec, s katerim je še zlasti povezan obred kurbana. Jasno je, da ni spreminjanja življenjskih navad, če ni spremenjen lasten odnos do pogledov na svet. Vzvišeni Bog nas opozarja, da stanje enega kolektiva ali naroda ne bo spremenjeno brez lastnega napora in truda pri spremembi samega sebe.
”Bog ne bo spremenil nekega naroda, dokler on sam sebe ne spremeni.” (Er-Ra’d, 11)
Človeška duhovna in moralna čistoča
Večina verskih napotkov temelji na vprašanjih vere v Vzvišenega Boga, kar vključuje tudi odnose med človekom in Bogom, in vprašanje odnosov med ljudmi. Zato so vsi obredi najprej zasnovani na trdni veri, iz katere se razvija ahlak, skromen način življenja v odnosu z ljudmi, in edeb, vzgoja, ki nas zavezuje k odgovornosti pri našem delovanju v širši družbeni skupnosti. Kurban bajram ima posebno simboliko pri opozarjanju na dejanje Ibrahima (Abrahama), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, v katerem je postavljen civilizacijski okvir prepovedi žrtvovanja človeških bitij za kakršnokoli obliko obreda. Vzvišeni Bog je poučil človeštvo s primerom Ibrahima (Abrahama) in njegovega sina Ismaila (Izmaela), Bog naj ju blagoslovi in jima podari mir, o svetosti in pomembnosti človeškega življenja. Zato se pri našem tolmačenju vere povezujemo z monoteističnimi tradicijami, ki govorijo o dostojanstvenosti in spoštovanju človeškega življenja. Močno sporočilo o enakosti, ki ga najdemo v Muhammedovem, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, nagovoru na Poslovilnem hadžu, nas opozarja na nenehen boj na tej ravni in nas opominja, da se tudi danes moramo vedno zavedati, da so vsi ljudje Božja bitja in enaki pred Vzvišenim Stvarnikom. Muhammed, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, je opozoril na svetost človeških življenj in enakost pri pravicah in obveznostih. Ta ideal je težko doseči, a se mu nikoli ne smemo odreči in nikoli ne smemo nehati govoriti o istih, enakih pravicah in obveznostih za vse ljudi na tem svetu. Močna simbolika hadža, ki nas skozi belo barvo ihramov (bela oblačila na romanju) spominja na človeško duhovno in moralno čistočo in očiščenost vseh slabih dejanj, nas spodbuja, da vztrajamo na poti afirmiranja Resnice in pravičnosti med ljudmi. Bajramski dnevi prinašajo močno sporočilo miru in duhovnega dozorevanja, ki nas potrjuje kot odgovorne ljudi in vernike. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da so bajramski dnevi najboljša priložnost za ponovno vzpostavitev prekinjenih medčloveških povezav in odnosov in graditev zaupanja, ki nam omogoča, da z optimizmom gradimo svet, ki bo stal na močnih temeljih, ki lahko vzdržijo vse življenjske preizkušnje, skozi katere gremo na osebni, družinski ali družbeni ravni. Kurban bajram je praznik, v katerem izkazujemo svojo milost ne samo do ljudi, temveč tudi do živali, še zlasti do kurbanov, in odgovorno izpolnjujemo obveznost ob spoštovanju vseh verskih, higienskih in zakonskih predpisov žrtvovanja živali.
Želimo vam radosti, miru, duhovne rasti in zadovoljstva poln bajram.
Bajram Šerif Mubarek Olsun!
Predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji
Prof. dr. Nedžad Grabus, mufti
