V časopisu Večer je bil v sredo, 18. julija 2018 objavljen intervju z muftijem prof. dr. Nedžadom Grabusom. Celoten intervju si lahko preberete v nadaljevanju.
Katarci bodo prispevali še skoraj enajst milijonov evrov, je za Večer razkril mufti Grabus, ki upa, da bodo v ljubljanski džamiji prvič molili prihodnje poletje
Urška Mlinarič
Dobro leto in pol potem, ko so bili v Islamski skupnosti (IS) v Sloveniji zaradi premalo denarja prisiljeni ustaviti dela na nastajajočem objektu Islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, so delavci v teh dneh ponovno na gradbišču. Muftiju IS Nedžadu Grabusu in njegovi ožji ekipi je uspelo v tem času oblasti v Katarju prepričati, da ob že doniranih petnajstih milijonih evrov, s katerimi so zaključili prvo fazo gradnje, prispevajo še 10,8 milijona evrov. “Z omenjenim denarjem nam bo uspelo zaključiti projekt, a brez opreme,” je za Večer povedal mufti Grabus, ki upa, da se bodo muslimani avgusta prihodnje leto ob kurban bajramu lahko udeležili molitve v dokončani ljubljanski džamiji. Kljub donaciji je mufti pri izrekanju tovrstnih napovedi izredno zadržan. Upravičeno. Od prvotne napovedi, da bo objekt končan leta 2016, je minilo že pet let, vrednost izgradnje pa je s prvotnih petnajstih milijonov evrov narasla na približno 22 milijonov evrov. Celotna investicija je vredna 35 milijonov evrov. Tudi zato, pravi, še ni čas, da bi si v IS oddahnili. “Vsekakor nam je zdaj, ko smo dobili dodatno donacijo katarskih oblasti, nekoliko lažje, oddahnili pa si bomo lahko šele, ko bo projekt dejansko končan. Izgradnja islamska verskega in kulturnega centra je zahteven projekt v vseh pogledih.”
Kaj vas je, potem ko so tukajšnji muslimani na zemljišče in položitev temeljnega kamna čakali 44 let, najbolj presenečalo med samo gradnjo?
“Še danes ne morem razumeti, zakaj je ta verski objekt tako zanimiv za celotno državo in zakaj moramo vsakič znova odgovarjati na ena in ista vprašanja; zakaj džamija, zakaj je sploh potrebna, kdo jo bo financiral, kdo upravljal in uporabljal. Kljub verski svobodi, ki je ustavno zagotovljena, moramo vedno znova odgovarjati na tovrstna vprašanja.”
Tudi jaz vas bom ponovno vprašala. Je 25,8 milijona evrov vredna katarska donacija dejansko “kosilo, ki ga ne bo treba plačati”? Slovenski pregovor namreč pravi nasprotno, da nobeno kosilo ni zastonj.
“Že od prvih pogovorov o možnosti financiranja islamskega centra je bil dialog s predstavniki katarskih oblasti zelo odprt, brez kakršnih koli skrivalnic. Zato z gotovostjo trdim, da lahko prebivalci Slovenije mirno spijo. Donacija je darilo, za katerega smo katarskim oblastem iskreno hvaležni. Za samo gradnjo, upravljanje objekta in vse dejavnosti, ki se bodo odvijale v centru, pa je in bo pristojno in odgovorno izključno vodstvo IS. Je pa res, da so nas ves čas gradnje centra poskušali določeni krogi blizu politiki pri našem delu diskreditirati. Ni mi jasno, zakaj osebe na državni ravni, v politiki, postavljajo vprašanja o smiselnosti džamije.”
Mislite na določeno politično stranko?
“Vsak, ki budno spremlja dogajanje, ve, kaj izjavljajo določeni ljudje in pišejo nekateri mediji. V vseh mandatih muftije sem se trudil, da ne bi bil neposredno vključen v politično življenje, da bi bil nad politiko. Seveda to ni povsem mogoče, a vsi tisti, ki poskušajo diskreditirati naše delo, delajo to z izključnim namenom pridobivanja javnega mnenja in s tem politične podpore zase, kar ni le lokalni, ampak tudi globalni problem muslimanov.”
Vrednost izgradnje se je od prvotnih petnajst milijonov evrov dvignila na približno 22 milijonov evrov. Zakaj?
“Ko smo razmišljali o tem, da bi gradili džamijo, se nismo zavedali, koliko različnih subjektov bo vključenih in zainteresiranih za gradnjo; politični centri moči, različni lobiji. In ko se nam je pokazala možnost katarske donacije, smo iz Katarja poklicali enega od projektnih birojev v Sloveniji, kjer so nam povedali, da bi tak projekt, kot smo ga želeli, stal petnajst milijonov evrov. Takrat sploh nismo imeli projektne rešitve, temveč samo željo za izgradnjo. Ob tem se nismo zavedali, da v to ceno niso vključeni DDV, oprema in izdelava dokumentacije projekta. Spomladi 2015, ko je projekt že tekel, smo od arhitekturnega biroja Bevk in Perović, ki je zmagal na natečaju za podobo centra in danes skrbi za projektantski nadzor, izvedeli, da bo projekt stal 18 milijonov evrov brez DDV. Prvotni projekt biroja Bevk Perović je presegal 30 milijonov evrov. Takrat nam je bilo resnično neprijetno. S petnajst milijonov evrov vredno donacijo je bil za Katar projekt zaključen, mi pa smo dejansko lahko s tem denarjem končali le prvo fazo gradnje, zato smo morali v ponovna pogajanja, ki so trajala leto in pol. V tem letu so tako nakazali še milijon evrov za dela na izolaciji in za izdelavo ploščadi, še 9,8 milijona evrov pa bodo nakazali, da bo glavni izvajalec, Gorenje projekt, končal drugo fazo izgradnje in da bomo poplačali tako inženiring kot nadzor, ki ga vodi Elea. Za opremo, ki ne vključuje kupole, mihraba (niša, ki kaže smer Meke, kamor so med molitvijo obrnjeni verniki, op. p.) in mimbera (del v džamiji, kjer se med pridigo nahaja imam, op. p.), bomo morali odšteti še 2,4 milijona evrov. Verjamem, da nam bo to ob pomoči vernikov uspelo, saj so ti že sedaj veliko prispevali.”
Koliko?
“Samo verniki v Sloveniji so prispevali skoraj štiri milijone, približno toliko tudi naši sorojaki – Bošnjaki iz drugih držav.”
Lahko danes z gotovostjo rečete, da bodo prihodnje leto junija muslimani v Sloveniji ramazanski bajram dočakali v končani džamiji?
“To še ne, mogoče pa se bo to zgodilo za kurban bajram, avgusta. Že večkrat smo mislili, da bo projekt končan, pa se je vedno zavleklo. Z gotovostjo pa lahko rečem, da bomo vsaj eno molitev opravili v novi džamiji, preden se maja 2020 izteče moj mandat predsednika mešihata IS. Vse bomo naredili tudi za to, da bi bil celoten islamski center končan leta 2020.”
V zadnjih letih je Islamska skupnost kupila več objektov za svoje delovanje. Ste objekte kupili z lastnim denarjem?
“Zaenkrat nam uspeva vse te nakupe financirati z lastnim denarjem, saj imamo zelo dobro razvit sistem pomoči vernikov še iz nekdanje skupne države.”
Pred časom ste omenjali tudi željo po ustanovitvi gimnazije in študentskega doma. Kako daleč sta ta projekta?
“Večkrat smo že opravili anketo med našimi verniki, ali bi bili zainteresirani za kaj takega. Trenutno se na letni ravni v medreso ali na fakulteto v Bosno odpravi le nekaj dijakov oziroma študentov, zato smo ugotovili, da bi težko upravljali gimnazijo, ki ne bi bila državno financirana. Tako gimnazija ostaja le želja, za katero ni mogoče napovedati, kdaj bo realizirana. Bi pa lažje izpeljali projekt dijaško-študentskega doma, a tudi zanj za zdaj ne morem kaj več reči.”
Čeprav pravite, da boste na položaju predsednika mešihata v Sloveniji ostali do izteka mandata, vas poznavalci dogajanja v Islamski skupnosti BiH, pod katero sodi tudi IS Slovenija, ponovno vidijo kot zelo resnega kandidata za reis ul ulemo, verskega in duhovnega poglavarja IS BiH. Volitve zanj so septembra prihodnje leto.
“Moja naloga je bila, da zgradim džamijo v Sloveniji, in zelo sem zadovoljen, da nam bo to uspelo. Tako bom tudi zadovoljen, če bom po izteku mandata v Sloveniji le profesor na Fakulteti za islamske vede v Sarajevu. Projekt izgradnje džamije mi jemlje veliko energije in nimam več tako velikih želja po funkciji, ki jo omenjate, kot sem jih imel pred sedmimi, osmimi leti.”
Se pa po izteku tokratnega mandata vračate v Sarajevo?
“Ne vem, zakaj bi se vrnil, v Sloveniji se počutim zelo lepo.”