Mešihat Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji je 8. novembra 2017 na svoji peti redni seji obravnaval nekoliko pomembnih vprašanj kot so izgradnja Islamskega kulturnega centra v Ljubljani, bilo je sprejeto poročilo v zvezi z izgradnjo javne in gospodarske infrastrukture, člani Mešihata so bili seznanjeni s stanjem projekta, opravljenim delom kot tudi s preostalimi deli, ki jih je potrebno izvesti za dokončanje projekta. V nadaljevanju je bilo sprejeto poročilo o ramazanskih aktivnostih v Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji. Člani Mešihata so bili seznanjeni z nakupom objekta v Mariboru in dodatnih prostorov v Ajdovščini. Glede na dejstvo, da se v Sloveniji pojavljajo različne skupine, ki se ukvarjajo z islamom in dejavnostmi, kiso v pristojnosti Islamske skupnosti v Sloveniji je bila posebna točka dnevnega reda seje Mešihata namenjena alternativnim muslimanskim organizacijam v Sloveniji in poročilu, ki ga je pripravil strokovni tim Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Celotno poročilo objavljamo v nadaljevanju.
Alternativne muslimanske organizacije v Sloveniji
Islamska skupnost je od svojih članov prejela že veliko vprašanj o društvih in organizacijah, ki delujejo v Sloveniji in se ukvarjajo z razlaganjem islama. Pri muslimanih v Jugovzhodni Evropi je zavest o verski pripadnosti Islamski skupnosti, poučevanju otrok v mektebu in opravljanju verskih obredov v registriranih verskih objektih zelo globoka. O alternativnem organiziranju verskih obredov, predavanj, verskega pouka se razpravlja na vseh ravneh Islamske skupnosti. S tem poročilom želimo opozoriti člane Islamske skupnosti v Sloveniji, kakšno je stanje in gledanje na alternativne muslimanske organizacije, ki ne delujejo v sklopu Islamske skupnosti in niso njene članice.
Islamska skupnost se opira na tradicijo verske organizacije
Na podlagi podatkov, ki so jih med 15. in 30. avgustom 2017 analizirali imami, zaposleni v Islamski skupnosti v Sloveniji, je evidentno, da je prakticiranje vere, drugačno od ustaljenega, seglo tudi do muslimanov v Sloveniji. V skladu s slovensko zakonodajo o verski svobodi lahko deset oseb s slovenskim državljanstvom ali stalnim bivališčem v Sloveniji registrira versko skupnost, društvo pa lahko ustanovijo že tri osebe. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je bila kot administrativna enota in samostojen subjekt slovenskega pravnega reda pri prvi evidenci verskih skupnosti leta 1976 vpisana v evidenco verskih skupnosti v Sloveniji. Islamska skupnost se opira na tradicijo verske organizacije, ki je plod večstoletne izkušnje uleme (učenjakov) v BiH in Evropi. Ta izkušnja je pomagala muslimanom v Sloveniji, da so vzpostavili versko administracijo, ki skrbi za versko, kulturno in izobraževalno življenje muslimanov. V liberalni družbi z demokratičnim sistemom je mogoče in je tudi dovoljeno imeti versko skupnost ali društvo, ki je zasnovano na veri in zajema širšo družino ali krog prijateljev. V Sloveniji je bilo od leta 2006 do danes registriranih ali neformalno organiziranih več organizacij, ki so želele zmanjšati pomembnost Islamske skupnosti med muslimani in v slovenski družbi.
Slovenska muslimanska skupnost
V Sloveniji je bila leta 2006 registrirana Slovenska muslimanska skupnost. Idejni pobudnik in ustanovitelj Slovenske muslimanske skupnosti je nekdanji mufti in nekdanji predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji od leta 2001 do leta 2005. Podatki o zakonitem zastopniku so dostopni na spletni strani AJPES-a. Ustanovitev skupnosti je podprlo zelo majhno število muslimanov. Na začetku je bil opazen ”ideološki” naboj, ki so ga izražale osebe, ki so pozneje izstopile iz skupnosti in so organizirale lastna društva, da bi promovirale cilje, drugačne od temeljnega toka Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Po dostopnih informacijah Slovenska muslimanska skupnost deluje na Kotnikovi ulici 5 v Ljubljani. Deluje kot samostojni verski subjekt v Sloveniji. V preteklem obdobju ni bilo napetosti, ki bi bile usmerjene zoper Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji.
Društvo ”El-Iman”
V Sloveniji so registrirana društva, ki se ukvarjajo z razlaganjem, poučevanjem in prakso islama. Društvo ”El-Iman” je registrirano na Dunajski cesti 190 v Ljubljani. Podatki o zakonitem zastopniku so dostopni na spletni strani AJPES-a. V javnosti so postali znani po gostovanju B. B., obtoženega terorizma in R. Ž., ki se je spreobrnil v islam in bil na bojišču v Siriji. V Italiji je bil obsojen zaradi novačenja oseb za vojno v Siriji. Društvo ”El-Iman” deluje samostojno in nima nikakršnih stikov z Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji. Njegovo ideologijo bi lahko opisali kot ”izključujočo” za vse, ki niso njihovi somišljeniki. Manjše število muslimanov zaradi družinskih in prijateljskih razlogov obiskuje njihove programe, kar občasno povzroča napetosti v džematih v Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji. Na podlagi javno dostopnih podatkov organizirajo predavanja, na katerih gostujejo osebe, ki ne pripadajo organizirani Skupnosti.
Društvo ”Srednja pot”
Društvo ”Srednja pot” je v zadnjih petih letih aktivno pri misijonarskem delovanju. To društvo ima najete prostore na Tbilisijski 83a v Ljubljani. Podatki o zakonitem zastopniku so dostopni na spletni strani AJPES-a. Že dlje časa organizirajo verske aktivnosti, predavanja, tribune, opravljajo teravih-namaz (nočna molitev v času ramazana) in občasno petkovo molitev džuma-namaz. Njihova ciljna skupina so postali člani džemata, mlajši ljudje in osebe srednjih let, ki nimajo močne in trdne identitete oziroma niso socialno integrirani v družbeno skupnost. Med člane džemata prihajajo na petkovi molitvi, džuma-namaz, ter takrat navezujejo stike in novačijo morebitne simpatizerje. Zanimivo je, da se še nikoli niso udeležili kakršnegakoli dogodka, ki ga je organizirala Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. Niso člani Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. V času gradnje Islamskega kulturnega centra v Ljubljani so začeli graditi lasten objekt v Trnovem v Ljubljani. V propagandnem gradivu, ki so ga pripravili za arabsko javnost, so zapisali, da gradijo prvo džamijo v Ljubljani. Organizirajo predavanja, da pridobijo simpatizerje. Pri njih predavajo osebe, ki uradno niso del Islamske skupnosti. Uporabljajo isto matrico in vzorec delovanja kot podobna združenja drugod po Evropi. Objekt, ki ga gradijo, je v lasti društva, ki ga vodijo, in so njegovi lastniki.
Društvo ”Resnica-Haq”
Na Jesenicah deluje Društvo ”Resnica-Haq”. Podatki o zakonitem zastopniku so dostopni na spletni strani AJPES-a. Na Jesenicah je problem nastal pred petnajstimi leti, ko so se predavatelji iz Avstrije in BiH skupaj z lokalnimi podporniki zavzemali, da se spremenita način opravljanja molitve in praksa islama, kar je v končni posledici pripeljalo do problema medčloveških odnosov med člani džemata in tudi v družinah.
Na Jesenicah deluje posameznik, mlajši človek, ki je zelo sovražno opredeljen do Islamske skupnosti. Sam je javno govoril v medijih, da je obiskoval predavanja B. B. in skupino v Maoči. Neprimerno se je obnašal do imama na Jesenicah. Potem je bilo odločeno, da se mu prepove vstop v objekte Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.
Društvo Ahmadija
V Sloveniji deluje tudi Društvo Ahmadija. Podatki o zakonitem zastopniku so dostopni na spletni strani AJPES-a. To društvo se v glavnem usmerja na prevode in distribucijo literature ahmedijskih avtorjev o islamu. Registrirano je v Mariboru.
V Sloveniji je manjše število oseb, ki so privrženci Džemata Teblig v Kopru in Izoli, a nimajo formalno registriranega društva. So člani Islamske skupnosti. V Mariboru deluje več neformalnih derviških skupin.
Problem fragmentacije muslimanov in delovanje zunaj okvirov organizirane skupnosti vernikov je v našem delovanju nekaj novega
Muslimani v Sloveniji so manjšinska skupnost in po popisu iz leta 2002 pomenijo 2,4 odstotka celotnega prebivalstva. V slovenskem izobraževalnem sistemu ni verouka. Društva, ki delujejo v Ljubljani, opravljajo vse verske aktivnosti, od bogoslužja do neformalnega izvajanja verouka. To vpliva tudi na stanje in status muslimanov v Sloveniji. Muslimani v Sloveniji niso razdeljeni po etničnem načelu. Problem fragmentacije muslimanov in delovanje zunaj okvirov organizirane skupnosti vernikov je v našem delovanju nekaj novega. Najpogosteje gre za osebe, ki so na novo odkrile islam ali so bile v verski identiteti negotove. Ta fragmentacija je dodaten problem polariziranja muslimanov in pomeni slabitev njihovega statusa ter krepitev predsodkov in stereotipov o islamu in Islamski skupnosti. Javnost in novinarji vedno iščejo pojasnila pri Islamski skupnosti, čeprav v Islamski skupnosti nimamo nikakršnega vpogleda v delo omenjenih organizacij. Zelo dobro se zavedamo, da je to regionalni in globalni problem, toda imami pri svojem delovanju poskušajo razložiti članom džemata, kako pomembna sta ohranjanje integritete Islamske skupnosti in njena povezovalna narava. Vsa društva so zasebna, s tem pa je zasebno tudi njihovo premoženje. Islamska skupnost je v lasti vseh muslimanov, ki so njeni člani. Družbena odgovornost Islamske skupnosti je v primerjavi z društvi velika. Islamska skupnost poskuša pri svojem delovanju ohraniti večino muslimanov in artikulirati njihove interese ter ohraniti vsebinsko nit razumevanja islama, kulturne in civilizacijske dosežke sodobne družbe. Iz razprav, ki so dostopne na svetovnem spletu, se v teh društvih pogosto ukvarjajo z obrobnimi vprašanji, podcenjevanjem predstavnikov Islamske skupnosti, z ideološkimi koncepti in kar je najbolj nevarno – s takšnim delovanjem poglabljajo izolacijo in getizacijo muslimanov od širše družbene skupnosti. Usmerjajo se v glavnem na formalni vidik religioznosti, ki odstopa od sprejete prakse med muslimani tega območja.
Strateško vprašanje Islamske skupnosti mora ostati njena opredelitev, da spoštuje demokratične standarde in temeljna islamska načela
Zakonodajni okvir demokratičnih družb in držav omogoča pluralnost tudi pri delovanju islama. Strateško vprašanje Islamske skupnosti mora ostati njena opredelitev, da spoštuje demokratične standarde in temeljna islamska načela. V Islamski skupnosti je treba razvijati svobodo razlaganja vere in spoštovanje različnih kulturnih in tradicijskih oblik islama, toda hkrati se ne sme dovoliti, da so te razlage napačne in da so poligon za nerazumevanje med verniki. V skladu z Zakonom o verski svobodi, Statutom Islamske skupnosti in Hišnim redom Islamske skupnosti bi morali organi Islamske skupnosti sprejeti odločitev, da osebe, ki imajo svoja društva in se ukvarjajo z organizacijo islamskega pouka, obredov in podobnega ter delujejo brez soglasja Islamske skupnosti, niso dobronamerne in povzročajo veliko škodo pri delovanju Islamske skupnosti.”