V torek, 24. oktobra 2017, je v hotelu Union v Ljubljani potekal slavnostni sprejem, ki ga je priredil ljubljanski mufti prof. dr. Nedžad Grabus ob pomembnem jubileju, in sicer stoti obletnici institucionalnega delovanja Islamske skupnosti v Sloveniji in stoti obletnici izgradnje džamije v Logu pod Mangartom, ki so jo v času 1. svetovne vojne zgradili pripadniki avstro-ogrske vojske.
Sprejema so se udeležili številni veleposlaniki, župani, ugledni profesorji sarajevske in ljubljanske univerze, predstavniki verskega, političnega in kulturnega življenja ter imami, člani Zbora in Mešihata Islamske skupnosti ter predsedniki izvršnih odborov.
Pozdravni nagovor muftija prof. dr. Nedžada Grabusa objavljamo v celoti:
Spoštovani, bivši predsednik republike g. Milan Kučan, spoštovani minister gospod Anton Peršak, predstavniki državne in lokalne oblasti v Republiki Sloveniji, spoštovani predstavniki Katoliške cerkve z monsinjorjem ljubljanskim nadškofom in metropolitom Stanislavom Zoretom na čelu, spoštovani predstavniki Srbske pravoslavne cerkve, spoštovani župan Zoran Janković, ekscelence, dame in gospodje, dragi prijatelji …
Vse vas prav lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste se odzvali našemu povabilu, da skupaj počastimo 100. obletnico zgraditve džamije v Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki, ki so bili v avstro-ogrski vojski na soški fronti. List Slovenec je 24. oktobra 1917. leta napovedal slovesno otvoritev džamije in prihod najvišjih predstavnikov Islamske skupnosti in muslimanov, reisu-l-uleme Džemaludina Čauševića iz Sarajeva in vojaškega muftija hafiza Abdulaha Kurbegovića. Napoved prihoda reisu-l-uleme in muftija je kronski dokaz o institucionalni gradnji džamije in vlogi Islamske skupnosti pri tem. Zato v Islamski skupnosti to leto zaznamujemo kot 100-letnico institucionalnega delovanja v Sloveniji. Islamska skupnost ima pri svojem delovanju izkušnjo iz štirih različnih politično-pravnih sistemov, ki so delovali v Sloveniji: avstro-ogrsko obdobje, obdobje Kraljevine Jugoslavije, Socialistične federativne republike Jugoslavije in obdobje samostojne Republike Slovenije. Islamska skupnost deluje v skladu s slovenskim pravnim redom in je samostojni subjekt zasebnega prava.
Avtohtoni muslimani jugovzhodne Evrope so bili skozi stoletja sestavni del Osmanskega cesarstva. Prelomnica je bila avstro-ogrska okupacija BiH leta 1878, ko so Bošnjaki, muslimani slovanskega rodu, postali sestavni del večinske evropske krščanske kulture. Izkušnja iz obdobja od leta 1878 do danes jim je omogočila, da so razvili versko organizacijo, ki skrbi za organizirano in institucionalno izobraževanje in versko delovanje, ki jih je integriralo v evropski pravni in kulturni prostor. Administracija Islamske skupnosti, ki se imenuje Rijaset, je bila ustanovljena leta 1882 v Sarajevu pod neposrednim vplivom Dunaja. Na čelu te administracije je reisu-l-ulema. Reisu-l-ulema je vrhovni verski poglavar muslimanov v Bosni in Hercegovini, Sloveniji, Hrvaški, Srbiji ter državah Zahodne Evrope in Amerike, kjer živijo muslimani iz Bosne in Hercegovine. V Sloveniji je muslimanov malo, zato se je administracija Islamske skupnosti razvijala zelo počasi. Za to sta ključna dva razloga: slovensko jezikovno območje je drugačno od tistega v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, za delovanje na tako kompleksnem področju, kot je versko, pa je tudi kadrov in človeškega potenciala premalo.
Ne glede na to se je skozi vse 20. stoletje ohranila žerjavica, ki je tlela in osvetlila naše delovanje v začetku 21. stoletja. V Ljubljani je leta 1915 nastalo muslimansko pokopališče, leta 1962 je bilo skupaj z judovskim preseljeno in o tem obstaja dokumentacija v arhivu Islamske skupnosti. Zahtevek za gradnjo džamije v Ljubljani je bil vložen leta 1969, leta 2007 smo z Vlado Republike Slovenije podpisali sporazum o pravnem položaju Islamske skupnosti. Zemljišče za gradnjo Islamskega kulturnega centra smo od Mestne občine Ljubljana kupili na javnem razpisu leta 2008, torej 39 let po vložitvi zahtevka, dovoljenje za gradnjo džamije pa smo dobili leta 2013. Naša želja je bila, da bi džamijo zgradili in jo odprli ob 100. obletnici zgraditve džamije v Logu pod Mangartom. Ni nam uspelo. Opravili smo veliko delo, toda pred nami so še velike obveznosti. Ljubljana je prepoznala naš trud, prepoznala je naše prizadevanje za medsebojno razumevanje, medčloveški in medverski dialog in ulico, ki vodi od Parmove in Livarske do džamije, je poimenovala kot Džamijsko ulico.
Islamska skupnost deluje v vseh večjih mestih po Sloveniji. Posebna zahvala gre mojim sodelavcem v Mešihatu in kolegom imamom, ki s svojim delom in delovanjem vsak dan delijo vesele in žalostne trenutke s člani Islamske skupnosti in z okoljem, v katerem živijo. To je priložnost, da se zahvalimo članom organov Islamske skupnosti, od džemata do Zbora in Mešihata, in našim prostovoljcem, aktivistom in vsem dobrodelnikom, vakifom, ki so s svojo nesebično pomočjo pripomogli, da je Islamska skupnost postala institucija, ki je svetel primer organizirane verske skupnosti v Sloveniji in širše. Naše temeljne naloge so poučevati ljudi, da svobodno in po svoji volji živijo po vrednotah islama, da jih učimo, da kritično mislijo in znajo razložiti svoje poglede na svet, da spoštujejo različnost v demokratični družbi, da ohranjajo človeško dostojanstvo in vzpostavljajo sodelovanje s predstavniki družbene skupnosti, v kateri živimo. Poseben poudarek je pri našem delu na sodelovanju s predstavniki verskih skupnosti in cerkva. Zavedamo se, da je Katoliška cerkev v Sloveniji sestavni del slovenske identitete in kulture. V svetu, ki je poln negativnih informacij želim z vami podeliti izkušnjo, ki je primer človečnosti in ponujene roke sodelovanja. Islamska skupnost na začetku 90. let 20. stoletja ni imela svojih prostorov za opravljanje obredov in organiziranje verouka. Katoliška cerkev je omogočila, da smo v njenih prostorih v Tržiču, Kopru, Izoli in Portorožu organizirali svoje dejavnosti. Tudi zdaj islamski verouk v Portorožu izvajamo v prostorih Katoliške cerkve. Veliko je še drugih lepih primerov, tega pa sem želel podeliti z vami kot našo zahvalo in spoštovanje do Katoliške cerkve.
Islamska skupnost sodeluje z lokalnimi skupnostmi po vsej Sloveniji. Izražamo svoje spoštovanje do vseh županov in občinske administracije, s katerimi smo v preteklih letih plodno sodelovali. Bil bi neiskren, če ne bi povedal, da cenim ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki nesebično že od izvolitve leta 2006 podpira gradnjo džamije. Hvala vsem prijateljem, s katerimi smo v preteklih letih delali pri projektih splošnega interesa za slovensko družbo.
V preteklih letih smo dobro sodelovali s predstavniki diplomatskega zbora v Sloveniji. Pogovarjali smo se o različnih temah. Seveda, najpomembnejša tema so varnostni izzivi, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu, problem ekstremizma, radikalizma in terorizma. V Islamski skupnosti smo odločni pri svojem delovanju in prizadevanju, da ljudi poučujemo, da je vera radost in ne obremenitev ter da se skozi vero razvija ljubezen, in ne sovraštvo. Tudi v Islamski skupnosti pogosto razpravljamo o teh temah, zaskrbljeni smo zaradi nekaterih dogodkov, pri katerih se zlorabljajo verska čustva, simboli in se širi strah med ljudmi, še zlasti pa smo zaskrbljeni zaradi primerov radikalizacije, ki temelji na religiji. Zaskrbljeni smo tudi zaradi krepitve ekstremističnih in nacionalističnih idej, ki se kažejo skozi širjenje sovraštva do islama. Nedopustno je, da se v določenih medijih širi sovraštvo do ljudi zaradi njihove vere ali barve kože. V Sloveniji obstaja močna kritična masa, ki ne dovoljuje, da bi bila ksenofobija sprejeta kot družbeni pojav. To so izzivi, s katerimi se soočamo vsi. Islamska skupnost bo še naprej odprta za vse dobre predloge in pripombe, ki bodo pripomogli, da bo naše poslanstvo navdih za dobro in širjenje miru v družbi.
Dovolite mi, da vam sporočim, da jutri organiziramo znanstveno srečanje z naslovom “Stoletje Islamske skupnosti v Sloveniji”. Posebej selamim in pozdravljam profesorje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije, ki bodo sodelovali na znanstvenem srečanju.
In na koncu, ni pa to nič manj pomembno, se želim zahvaliti svoji soprogi Sadiki za stalno podporo pri mojem delu.
Zahvaljujem se gospodu Robertu Brezovarju, opernemu pevcu Slovenskega Narodnega Gledališča, Opera in Balet Ljubljana, ki je s slovensko himno, Zdravljico, odprl današnjo slovesnost. Zahvaljujem se tudi gospodu Zilhadu Džananoviću, virtuozu na harmoniki. Za konec nam bosta izvedla dve sevdalinki.
Želimo vam prijetno druženje. Mir z vami.
