V Mostarju je v torek, 16. maja 2017, potekala znanstvena konferenca o življenju, delu in vlogi Ćamila Avdića v drugi polovici 20. stoletja, v okviru manifestacije “Dnevi mevluda in zikra“, v organizaciji Bošnjakov Amerike, na kateri so govorili ljubljanski mufti prof. dr. Nedžad Grabus, upokojeni reisu-l-ulema prof. dr. Mustafa Cerić, prof. dr. Ismet Bušatlić in direktor Gazi Husrev-begove knjižnicev Sarajevu mag. Osman Lavić.
V pozdravnem govoru je mostarski mufti mag. Salem ef. Dedović spomnil, da je v tradiciji blagajskega mevluda zedinjena skupnost vernikov v dobrem, ki krepi duh Bošnjakov, da vztraja pri ohranjanju svoje verske, kulturne, tradicionalne, jezikovne in nacionalne identitete na prostorih Hercegovine.
Cilj dogodka, kot je dejal mufti Dedović, so združevanje in povezovanje življenjskega prostora Bošnjakov v Hercegovini in mostarskemu muftijstvu, kot tudi gradnja mostov med religijami, tradicijami in kulturami.
Ljubljanski mufti prof. dr. Nedžad ef. Grabus je govoril o Ćamilu Avdiću kot liderju in učitelju ter dejal, da je po prevzemu funkcije muftija v Sloveniji lahko relevantno dojel prispevek Ćamila Avdića v procesih integracije izseljencev in ohranitvi njihove nacionalne in verske posebnosti. On je Avdićev prispevek uvrstil v rang prispevkov Huseina Đoze s tem, ker je Avdić zaradi dejstva, da je deloval in delal v Ameriki ostala skoraj neznan bosansko-hercegovski javnosti.
“To je dejanski problem s katerim se soočamo. Poglejte kakšne nazive dajemo našim ustanovam in institucijam. Bošnjaki namesto, da izberejo imena naših alimov (učenjakov), uporabljajo arabska imena, ki enemu Bošnjaku običajno nič ali malo pomeni“, je pripomnil Grabus in dodal, da je zelo pomembno o Ćamilu Avdiću govoriti v njegovi domovini in rojstnem kraju.
V prispevku “Ćamil Avdić – pionir Bošnjaštva” je upokojeni reisu-l-ulema, prof. dr. Mustafa ef. Cerić, predstavil dojemanja Avdićeveg mnenja o veri in naciji z vidika Bošnjakov izseljenih v Ameriko.
Cerić je navajal izvirna besedila iz Avdićevih del “Bosna v zgodovinski perspektivi“, v katerih Avdić predstavlja vprašanje vere in kulture. Avdić je vztrajal, da se stvari in pojave imenuje pravim imenom in zagovarjal, da človek ni srečen in v miru brez doma in domovine.
“Vzeti človeku dom, pomeni ugrabiti njegovo srečo, ukrasti njegovo domovino pomeni ubiti mir v človeku. Človek se v boju za svojo domovino bori za mir, ki mu predstavlja osebno obveznost in odgovornost do svojih otrok. Bošnjaki se še vedno borijo za svojo dom, srečo in domovino, saj se jim še vedno želi ukrasti dom in ugrabiti domovino. Seveda to ni mogoče“, je apostrofiral Cerić.
Prof. dr. Ismet Bušatlić v prispevku “Zgodovina islama in zgodovina Bosne v delu Ćamila Avdića“, je predstavil najbolj znana dela, ki jih je napisal Avdić.
“Ćamil Avdić je imel dve veliki ljubezni, in sicer vero (din) in domovino (vatan). Spoštoval je ljubezen do rojstnega kraja in tudi ljubezen do islama. Vse kar je naredil v svojem življenju se povezuje s tema dvema ljubeznima. Tudi v času učenja in v začetkih pisanja ter kasneje v svojih zrelih znanstvenih delih“, je dejal Buštalić.
Direktor Gazi Husrev-begove knjižnice mag. Osman Lavić je na kratko predstavil dela Ćamila Avdića v bosansko-hercegovski periodiki (večinoma so to njegova zgodnja dela objavljena v Novem Beharu, El-Hidaji in listu IVS). Poleg zgoraj omenjenih je Avdić pisal še o Ibn Sini, Ibn Haldunu, Safet-begu Bašagiću, verskih vprašanjih, islamu in krščanstvu, preteklosti in prihodnosti vere, socialni enakosti, pravičnosti, medsebojni ljubezni v islamu, družbeni ozaveščenosti in njenemu vplivu na družbo, feminističnih gibanjih in vprašanjih o vlogi ženske v islamu in podobno.
Ćamil Jusuf Avdić se je rodil leta 1914 v mestu Bileća v Hercegovini, umrl pa v 65. letu starosti. Gazi Husrev-begovo medreso je končal v Sarajevu in študij na Filozofski fakulteti v Sarajevu, kasneje je zaključil študij tudi na znani Univerzi Al-Azhar v Kairu, Egipt. Od leta 1954 je kot imam deloval v Združenih državah Amerike. Pokopan je med svojimi rojaki na pokopališču Skokie.