Ramazan je deveti mesec muslimanskega koledarja, ki se ravna po Luninih menah, zato se začetek svetega meseca vsako leto v primerjavi z gregorijanskim koledarjem premakne za deset dni. V sredo, 17. junija 2015, je s sončnim zahodom nastopil mesec ramazan.
Ramazan je mesec posta. V tem času muslimani izpolnjujejo tretjo praktično dolžnost − dolžnost posta. Postiti se pomeni med zoro in sončnim zahodom ne jesti, ne piti, ne kaditi, ne spolno občevati, ne izgovarjati grdih besed, skratka biti v okvirih moralnih načel islama. Post je način in ramazan je čas, ko človek v korist duhovne strasti duše, ki si želi občutiti lepoto resnice, pravičnosti, poštenosti, solidarnosti in ljubezni, premaga telesne strasti.
To je čas, ko se posvečamo razmišljanju o življenju in preizkušamo svojo pripravljenost odreči se lagodnosti življenja. Tako naj bi razumeli, da so dobrine in premoženje le sredstvo za življenje in ne njegov cilj. Ramazan je poleg tega mesec Kur’ana, ko naj bi se muslimani intenzivno posvečali branju in razlagi njihove svete knjige.
Ramazan in post krepita človeškega duha in telo. Post je učitelj, ki nas uči lepega vedenja in ubogljivosti. S pomočjo posta pridemo do svobode. Post pomeni premagovanje negativnega v telesu z namenom približati se Bogu z dobrimi deli, lepimi besedami in iskrenim bogoslužjem.
Post nas vsako leto pouči, da se spomnimo vseh šibkih in nemočnih na svetu in se ob iftarju (večerja ob sončnem zahodu, ki označuje konec posta) iskreno zahvalimo Bogu za hrano, ki jo imamo. Mesec ramazan je tudi mesec solidarnosti, mesec, ko se medsebojno spodbujamo pomagati svojim najbližjim in revnim in vsem, ki so odvisni od naše pomoči. Zato naj bi verniki z ramazanom postali duhovno okrepljeni in pripravljeni, da so boljši ljudje in člani širše družbene skupnosti.
Mesec ramazan bo na koncu okronan s tridnevnim slavjem oziroma največjim muslimanskim praznikom, ramazanskim bajramom. Bajram je poleg družinskega praznika praznovanje vztrajnosti in zmage nad slabostmi in tudi priložnost, da radost življenja delimo s svojimi sorodniki, sosedi, prijatelji ipd.
Medicina pravi:
Spomladansko čiščenje okolja in doma je že sestavni del našega življenja. Čiščenja oziroma posta pa je potreben tudi naš organizem. Post je stara in učinkovita metoda čiščenja telesa in uma ter odpravljanja številnih zdravstvenih težav. Omogoča, da si telo odpočije, se razstrupi in pozdravi. Telo med postom preide v podobno stanje kot med spanjem. Energije ne porablja za presnavljanje hrane, temveč za čiščenje nakopičenih strupenih snovi ter zdravljenje morebitnih obolelih delov. Vsekakor pa obstaja velika razlika med postom, stradanjem in dietnim prehranjevanjem.
Človeški organizem se čisti vsak dan. Vsakodnevno se iz organizma nevtralizirajo in izločajo različni strupi, ki jih vnašamo v organizem s hrano in pijačo, vdihavanjem ali pa nastajajo pri presnovi v celicah. Izločamo jih na različne načine: prek debelega črevesa, jeter, ledvic, pljuč, limfnih žlez in kože.
Po postu naj bi se na splošno bolje počutili, saj je naše telo pogosto nasičeno s strupenimi in balastnimi snovmi, ki onemogočajo njegovo delovanje. Vendar pa je tudi pri postu potrebna zdrava pamet – vseeno moramo vnesti dovolj hranilnih snovi za normalno delovanje organizma. Post ne pomeni stradanja, temveč pravilno izbiro hrane, ki omogoča obnavljanje organizma.