V četrtek, 14. maja 2015, je v Islamskem bošnjaškem centru v Zürichu (Schlieren) obeležena blagoslovljena noč lejletu-l-miradž.
Blagoslovljena noč je obeležena z recitiranjem mevluda in s primernim predavanjem muftija prof. dr. Nedžada Grabusa. Programa so se udeležili tudi glavni imam za švico Jasmin Demić, generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić in škofjeloški imam Ifet Suljić
Mevludski program so izvedli imami Muris Begović, Fermin Hamzić in Salko Gazić. Z recitiranjem Kur’ana, ilahij, mevludskih spevov in blagoslovov Muhammedu, a.s., so z blagimi glasovi v mnogih vzbudili čustva in jim približali ta veličasten dogodek.
Kot domačin je prisotnim nekaj besed namenil imam Sakib Halilović, ki v Zürichu kot imam dela 23 let. Prisotnim je zaželel iskreno dobrodošlico na mevludskem programu, s katerim želijo obeležiti eno izmed najpomembnejših noči v koledarskem letu. Izpostavil je dejstvo, da je o miradžu napisano več kot tisoč strani, s katerimi so nam učenjaki vsem poskušali približati to noč. En izmed pomembnejših trenutkov v tej noči je trenutek, ko je Džibril prišel do Muhameda, a.s., še preden se je ta odpravil na to potovanje v nebesa, mu vzel srce ter ga opral z vodo zemzem. Nato je k Muhammedu, a.s., pripeljal Buraka in skupaj so se odpravili na pot. Uporabil je izrek znanega zahodnega umetnika, ki je rekel, da umetnost briše prah s človeških src. Zato je rekel, da imajo takšni programi nalogo, da brišejo z naših src vse grdo in ga tako čistijo. Od tu se bomo morali odpraviti s čistimi srci, biti boljši muslimani in ljudje. Še enkrat se je zahvalil vsem prisotnim, ki podpirajo projekte džemata, in zaprosil dragega Boga, da vsakogar posebej nagradi za njegov prispevek k vsemu temu.
Mufti prof. dr. Nedžad Grabus je povedal, da so takšna druženja pomembna za vse nas, saj nas duhovno krepijo in krepijo našo pripadnost islamu ter čistijo naša srca. Mufti meni, da se je potrebno vprašati, kakšni ljudje smo. Da bi razumeli svoj položaj na tem svetu, moramo od nekje začeti. Moramo se učiti iz knjig, ki so jih napisali ljudje, se seznanjati s tem, kaj so Božji poslanci prinesli človeški civilizaciji, človeškemu rodu, učiti se o tem, kako je Allah, dž.š., prek Božjih poslancev v preteklosti posredoval s pomočjo razodetij, kako je ljudem dajal napotke ipd.
Vprašanje duhovne odgovornosti
”Da bi razumeli položaj ljudi, moramo govoriti o duhovnem stanju človeka. Očitno je, da znanost ne more odgovoriti na vsa naša vprašanja, ne glede na to koliko je napredovala. Znanost nas hoče prepričati, da ima odgovore na vsa vprašanja na tem svetu in da razum lahko odgovori na vse, kar se dogaja na tem svetu. Na številna vprašanja ne poznamo odgovorov. Obstajajo vprašanja, na katera ne moremo odgovoriti, če se ne zanesemo na Allaha, dž.š. Muslimani se po bismili (izrekanje Božjega imena pred začetkom kakega dobrega dela) zanesemo na Allaha, dž.š.
Vernik izraža svojo vero, verjame v Allaha, dž.š., in dela dobra dela. Če želimo delati dobro, moramo najprej verjeti v Allaha, dž.š. Zdaj smo v situaciji, ko generacija ljudi, ki so vero ohranjali na tradicionalen način, počasi izginja. V urbanih središčih, ki je trg idej, nas je vedno več. Vsi nam prodajajo svoje ideje. Sekularna civilizacija nam prodaja posvetno namesto svetega. Pred stotimi leti je bila morala za človeka najpomembnejša. Danes ni več tako. Ljudje želijo imeti tehniko, da bi lahko obvladovali različne spretnosti in tako upravljali s tem svetom – materialnimi tokovi. Pravijo, da v tem smislu ne potrebujemo nikakršne duhovnosti. Prišli smo v situacijo, v kateri nismo dovolj zreli za vprašanja, s katerimi se soočamo. Nato je citiral prve ajete (verze) sure Alek, ko Allah pravi: ”Uči se, beri, preučuj …” Muhammed, a.s., je nekoč videl ashabe (prijatelje) oplajati palme. Rekel jim je, naj ne počnejo tega, ker to navadno počnejo mnogobožci. Nato je rekel, da je naredil napako, saj to ni vprašanje vere.
Danes ne moremo prepustiti strokovnjakom, da nam določijo skupni koledar, saj smo to vprašanje pretvorili v ideologijo, zato se ne moremo dogovoriti. Duhovno smo izdali Muhammeda, a.s., in nismo duhovno zreli, da bi razumeli njegovo stanje, ki je pripeljalo do miradža. Ali je bil Muhammed, a.s., na miradžu, sploh ni pomembno. Najpomembneje je, da je bil v tej noči bolj duhovno okrepljen, da dokonča svojo misijo. Zato moramo obeleževati miradž. Nekateri ljudje sploh ne razumejo sporočila miradža. Miradž je čiščenje svojega duha in srca, da bi človek spoznal, zakaj je na tem svetu. Da bi človek sploh lahko govoril o morali, se mora duhovno dovolj zavedati odgovornosti svojega položaja na tem svetu. Na tem svetu nimaš odgovornosti, če ne opravljaš molitev. ‘Če želiš biti čist, moraš opravljati molitve, ki te varujejo pred pokvarjenostjo in negativnostjo.’ Za duhovno napredovanje ni hitre rešitve. Biti imam ali mualima pomeni imeti željo in čutiti hrepenenje po tem, da ljudi spremeniš, da razumejo vero v dragega Boga. Naše duhovno stanje mora biti čisto. Ko je naše duhovno stanje čisto, je potem vse ostalo vprašanje morale.
Vprašanje morale
V evropski kulturi in civilizaciji poznamo termin, ki smo ga poimenovali etika. Na Zahodu ljudje definirajo, kaj je etično – kaj je dobro. V islamu nas je Vzvišeni Allah, dž.š., prek Muhammeda, a.s., naučil, kaj je morala in kakšna je muslimanska morala. Biti moralen človek je težje v svobodni in odprti družbi, kot v režimih in zaprti družbi. Ko v svobodnih razmerah nosiš ruto, ne piješ alkohola ipd., torej želiš biti vernik, te v to nihče ne sili. Sam si izbereš to, da boš musliman. To je veliko težje in seveda ima večjo vrednost kot v sistemu, kjer je obveznost biti musliman. Vesten musliman si lahko samo, če je to tvoja svobodna izbira.
Vprašanje družbene odgovornosti
Iz duhovne in moralne pride družbena odgovornost. Biti družbeno odgovoren musliman je danes najpomembnejše vprašanje. Ali imamo v džematu ali širši družbeni skupnosti odgovornost kot muslimani? En izmed razlogov dekadence muslimanov je problem posploševanja. To pomeni, da muslimani poskušajo povedati, da smo vsi isti. Zakaj nas potem Allah, dž.š., in Muhammed, a.s., nenehno učita, da ima raj (dženet) več stopenj?
Nenehno se srečujemo z nekakšnimi hierarhijami. Problem muslimanov je v tem, da so prevzeli ideje socializma, kjer so vsi ”enaki”. Tudi mi smo to prevzeli, zato smo tako govorili. Gre za našo odgovornost in kako odgovorni smo, da naredimo določene spremembne najprej v svojem življenju, potem še v džematu, ki mu pripadamo. Da bi se lahko naučili kaj o duhovni, moralni in družbeni odgovornosti, ni dovolj učiti se o islamu prek spleta, saj bomo tako uničili mentaliteto, intelekt in duhovni odnos. Zavedati se moramo, da živimo v skupnosti vernikov. Moramo imeti ljudi, ki nam bodo znali prenesti to znanje. Živimo v času, v katerem je prišlo do različne degradacije, poniževanja islamskega učenja. Ali so za to odgovorni muslimani? Niso edini, ki so odgovorni za to, a naša odgovornost je v tem primeru največja. Težava se ne more rešiti, če je ne začnemo reševati pri sebi. Allah, dž.š., pravi, da je tistemu, ki mu je dana modrost, dano veliko dobrega”, je med drugim povedal mufti Grabus.
V nadaljevanju se je zahvalil imamu Sakibu Haliloviću, predsedniku izvršnega odbora hadžiju Rasimu Avdagiću in vsem članom džemata v Zürichu za pomoč, ki so jo nudili v projektu Islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Prisotne je seznanil s trenutnimi aktivnostmi in z velikim veseljem povedal, da je gradnja že začela.
