Anja Zalta:
Islam na Balkanu in v Evropi
Dunaj je pod pokroviteljstvom avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve, avstrijskega sklada za vključevanje in Islamske verske skupnosti v Avstriji pretekli teden gostil konferenco o islamu na Balkanu in v Evropi. Konference so se udeležili visoki predstavniki evropskih islamskih skupnosti ter strokovnjaki iz različnih znanstvenih in kulturnih okolij. Slovenske muslimane je zastopal Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji.
Konferenca se je začela s pozdravnim nagovorom avstrijskega predsednika dr. Heinza Fischerja, nadaljevala pa s častnim govornikom dr. Enesom Karićem, profesorjem s Fakultete za islamske študije iz Sarajeva. Karić je spomnil, da letos praznujemo sto let od začetka prve svetovne vojne, ki se je pričela prav z atentatom v Sarajevu in je za seboj pustila milijone mrtvih. Seveda to ni bila edina krvava morija, ki jo na tem prostoru beleži polpretekla zgodovina, zato je še toliko bolj pomembno, da dojamemo, da je mir vrednota, ki nima alternative, je bil jasen Karić.
Balkan je bil in ostaja prostor soočanja, prepletanja, prehajanja in seveda tudi spopadanja različnih religij in nacionalnih mitologij. Pomembna skupna značilnost religijskih praks na tem prostoru je njihova sinkretičnost, eklektičnost, saj je mogoče ugotavljati izposoje in povzemanja iz sosednih religijskih praks. Tudi tradicionalni islam na Balkanu, ki je kot avtohtoni islam del evropske zgodovine že 600 let, vsebuje veliko sinkretističnih elementov in ni bil nikoli v konfliktu s sekularnimi državami na Balkanu. Kljub občasnim omejitvam verske svobode so se islamske verske oblasti na Balkanu izognile problematičnim interpretacijam svoje tradicije in se trudile spodbujati možnosti za mir. Raznolikost je po Karićevem mnenju del identitete tradicionalnega islama na Balkanu, kar prinaša večjo ozaveščenost o konceptu pluralne družbene identitete.
Muslimanski diskurzi na Balkanu so imeli vedno tudi neposreden vpliv na duhovni razvoj in na samopodobo muslimanov v Evropi, zato imajo Islamske skupnosti na Balkanu po Karićevem mnenju možnost, da izpeljejo mirovne projekte ne le med muslimani, ampak tudi v sozvočju z drugimi religijami.
Trenutna dogajanja v muslimanskem svetu so od udeležencev konference terjala, da jasno definirajo svoja stališča. To so seveda tudi storili. Ostro so obsodili ideologije nasilja in terorizem skrajnežev, znanih kot “ISIS”,”Boko Haram” in podobnih terorističnih skupin. “Njihove očitne kršitve človekovih pravic ni mogoče upravičiti s čimerkoli. Očitna zloraba verskih izrazov in perverznost verskih naukov je treba odločno zavrniti! “je dejala tiskovna predstavnica avstrijske islamske skupnost Carla Amina Baghajati.
Vsi udeleženci so poudarili, da ni dovolj, da te zločine zgolj obsojamo, temveč so potrebni aktivni ukrepi, različni koraki pri preprečevanju novačenja skrajnežev pa morajo biti vidni tudi širši javnosti. V navezavi s tem je bil poseben poudarek namenjen krepitvi vloge imamov in verskemu izobraževanju muslimanov kot imunizaciji proti ideologiji nasilja, saj ustrezna verska izobrazba muslimanom omogoča tudi kritike in refleksije globalnih in političnih kontekstov, ki spodbujajo nastanek ekstremizma. Istočasno pa so poudarili, da mora širša javnost same muslimane razbremeniti neposrednih obtožb, saj niso osebno odgovorni za kazniva dejanja verskih skrajnežev.
Beseda je tekla tudi o krepitvi vloge muslimanskih žensk in spodbujanju njihovega sodelovanja v muslimanskih ustanovah, ter o kritični analizi prikazovanja islama in muslimanov v medijih. Pojavili so se predlogi po spoštovanju muslimanske terminologije pri medijskem poročanju in opuščanju izrazov, kot so „islamski terorizem“ ali „islamski fašizem“.
Objavljeno v Večer-u 30.10.2014
