V nedeljo, 20. julija 2014, je v Kozarcu opravljena dženaza (molitev na pogrebu) za 283 šehidov iz vasi Bišćani, Rizvanovići, Rakovčani, Hambarine, Čarakovo in Zecovi, ki so jih julija 1992 ubili pripadniki t.i. JNA in paravojne srbske enote iz BiH. Njihova trupla so skrili v skupno grobnico Tomašica in o tem molčali 21 let. V prijedoru in sosednjih krajih je bilo na začetku agresije na BiH ubitih približno 3500 ljudi.
V nedeljo, 20. julija 2014, je v Kozarcu opravljena dženaza (molitev na pogrebu) za 283 šehidov iz vasi Bišćani, Rizvanovići, Rakovčani, Hambarine, Čarakovo in Zecovi, ki so jih julija 1992 ubili pripadniki t.i. JNA in paravojne srbske enote iz BiH. Njihova trupla so skrili v skupno grobnico Tomašica in o tem molčali 21 let. V prijedoru in sosednjih krajih je bilo na začetku agresije na BiH ubitih približno 3500 ljudi.Skupne dženaze v Kozarcu se je udeležilo nekaj tisoč ljudi, veliko število osebnosti iz verskega, kulturnega in političnega življenja Bosne in Hercegovine. Na dženazi je bil prisoten tudi mufti dr. Nedžad Grabus, spremljala sta ga sodelavca tajnik Nevzet Porić in imam Ifet Suljić. Na dženazi je bilo veliko članov vseh džematov iz Slovenije, posebej iz Trbovelj, Krškega, Ljubljane, z Jesenic in iz Kopra. Člani džematov Trbovlje in Krško so bili na dženazi skupaj z imamoma Mustafo Gavranovićem in Zikrijo Hodžićem. Dženaze se je udeležil tudi član Mešihata hadži Almir Kurspahić.
Po opravljeni skupni dženazi v Kozarcu so posmrtni ostanki šehidov prepeljani na lokalna pokopališča, kjer se je še enkrat opravila dženaza in pokop. Mufti dr. Nedžad Grabus je vodil dženazo v vasi Bišćani, kjer je pokopanih 77 šehidov, med katerimi je tudi oče predsednika Izvršilnega odbora Trbovlje Ahmeta Hegića. Ob tej priložnosti je zbranim namenil namenil nekaj besed: ”Spoštovane matere, cenjeni bratje, dragi kolegi imami, dragi sorodniki naših šehidov, za katere bomo danes opravili dženazo in jih pokopali po naših pravilih. Najprej bi vam rad v imenu Islamske skupnosti izrazil sožalje ob tako veliki bolečini, ki jo danes preživljate. Vaša bolečina je trajala predolgo, po vseh civilizacijskih pravilih ima sleherni človek pravico biti pokopan na dostojanstven in civilizacijski način.
Na žalost, naši bratje ne samo da so ubiti na surov način, ampak so preneseni iz ene masovne grobnice v drugo in tako več let nismo mogli vedeti, kje se nahajajo njihova trupla. Kako se spoprijeti s to bolečino? Dragi bratje in sestre, kar se je zgodilo, se ne more več spremeniti. Na nas živih je, da se pred temi šehidi zavedamo, zakaj se je vse to zgodilo, zakaj so ubiti in zakaj opravljamo dženazo šele dvaindvajset let kasneje.
Kljub temu da je današnji dan za muslimane oziroma Bošnjake precej boleč, je to za nas tudi zelo pomemben dan. Ker poznamo imena ljudi, ki bodo pokopani v lastne grobove. Celo dvajseto stoletje so obstajale masovne grobnice in nikoli nismo vedeli prave resnice o ljudeh, ki so ubiti. To bo dokaz, ti šehidi so živi in oni so dokaz proti tistim, ki so storili zločin in poskušali iztrebiti celoten narod, posebej na tem delu države. Bratje in sestre, v tem smislu smo mi moralni zmagovalci. Mi lahko z dvignjeno glavo hodimo po svetu. Mi lahko od odgovornih ljudi v državnih institucijah, v nevladnem sektorju, od vseh izobraženih in zavednih Bošnjakov pričakujemo, da za časa naših življenj hrepenimo po tem, da najdemo načine, da bodo tisti, ki so vzeli eno človeško življenje, odgovarjali za svoja dejanja. Mi verjamemo v Božjo pravico, ampak na tem svetu nam to ni dovolj. To bo dovolj na onstranstvu. Na tem svetu se moramo boriti za to, da ne bi jutri spet nekdo prišel do zamisli za zločinska dejanja, za katera ne bo kaznovan.
Mi bomo o tem govorili, mi bomo ljudi poučevali o tem. Spodbujali bomo mlade, da študirajo o tem. Če lahko danes pokažemo vsaj malo upanja, po vsem, kar smo slišali s strani govorcev v imenu družin in prijateljev, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem na mednarodni ravni (ljudje, ki so poreklom iz BiH), smo lahko priča, da bomo vztrajali na tej poti. Bratje in sestre, čas je da se s tem dejanjem poslovimo od naših najdražjih. V tem trenutku je najpomembnejše to, da so naša srca čista, duše odprte in prosimo Allaha, dž.š., da z nas odkloni breme, ker smo leta in leta trpeli zaradi naših najbližjih. Mi verjamemo, da so oni šehidi in so trenutno v boljšem položaju, kot smo mi, saj je šehid oseba, ki je z zavednim verovanjem v Vzvišenega Boga in poslanstvo Muhammeda, a.s., zapustila ta svet. Oni so ravno zaradi dejstva, da so muslimani, tudi ubiti. Inna lillahi inna ilejhi radži‘un, vsi smo Allahovi in k njemu se bomo vrnili,” je med drugim povedal mufti Grabus.
