Pogovarjala se je Sonja Poznič Cvetko
Na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna tudi gostje iz Katarja in Savdske Arabije
Mufti Grabus na sobotni slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za Islamski kulturni center na Kurilniški ulici v Ljubljani, za katerega si je verska skupnost prizadevala desetletja, pričakuje veliko ljudi iz vse Slovenije, med drugim tudi predstavnike države in drugih verskih skupnosti. Slovesnosti se bodo prav tako udeležili gostje iz Bosne in Hercegovine, Katarja, Turčije, Savdske Arabije, Kosova in Makedonije, je v pogovoru za STA pojasnil Grabus.
“To mora biti center, ki bo interpretiral islam sodobnemu človeku in ki bo odprt za različne posameznike,” je mufti dejal o bodočem centru. Z dejavnostmi v centru bodo verniki po njegovih besedah vključeni v islamsko skupnost, identiteto evropskih muslimanov bodo lahko prenašali tudi na mlajše generacije. Grabus ob tem pojasnjuje, da v Sloveniji vse več muslimanov kot prvi jezik govori slovenščino – takšnih je tudi 90 odstotkov otrok, ki v skupnosti obiskujejo verouk.
Kot poudarja mufti, bodo prek različnih projektov v centru ohranjali tudi dialog z različnimi skupinami v družbi, ki morda sedaj islama ne poznajo dovolj dobro. Organizirali bodo izobraževanja o islamskem svetu ter umetniške in literarne dogodke, v centru bo tudi knjižnica z literaturo, povezano z islamsko kulturo in narodi, ki pripadajo islamu. Grabus obenem pričakuje, da bo džamija zelo zanimiva turistična destinacija v Ljubljani, ki jo bodo lahko predstavili tudi učencem in dijakom.
V dolgotrajnih prizadevanjih za džamijo v Sloveniji so bile po Grabusovih besedah predvsem težave s politiko
Pred leti so bila v delu javnosti glasna nasprotovanja gradnji džamije v Ljubljani, ki so nato bolj ali manj potihnila. Ob začetku gradnje Grabus ne pričakuje novega vala nasprotovanj. Na zemljišču za džamijo so že doslej organizirali nekaj dogodkov in Grabus pravi, da negativnih izkušenj z okoliškimi prebivalci ali drugimi niso imeli.
“Desetletja smo imeli problem ne s pravno državo, ne z administracijo in ne s človekovi pravicami, temveč s politiko,” je dejal mufti. Muslimani kot sestavni del evropske družbe so bili po njegovih besedah “presenečeni, zakaj se o tem sploh tako dolgo razpravlja, ker imamo zakone, ki nam omogočajo gradnjo”.
“Naš cilj ni, da bi se ukvarjali s politiko kot takšno, ampak ko se je politika ukvarjala z nami, smo morali poiskati poti, kako bi prišli do rešitve,” je priznal mufti. Po njegovem mnenju je dozorelo razumevanje, da je Slovenija demokratična država, da mora biti Ljubljana kot glavno mesto odprta za vse.
V zvezi z nekaterimi nasilnimi dejanji v imenu vere ponekod v tujini je Grabus opozoril, da v družbah, kjer ni možnosti za normalno izobraževanje in delo, prihaja do različnih zlorab islama in tudi drugih ver. “Mi se trudimo in se borimo proti takšni zlorabi islama,” je o ekstremističnih skupinah, ki “na napačen način interpretirajo islam”, dejal mufti. Med muslimani v Sloveniji pa, kot pravi, takšnih idej ni zasledil. Grabus poudarja, da je treba narediti razliko med tem, kar dela neka oseba, in tem, kaj uči njegova vera.
Za novi islamski kulturni center najmanj 12 milijonov evrov
Gradnja Islamskega kulturnega centra bo po muftijevih besedah, če bo šlo vse po načrtih, trajala dobra tri leta. Po položitvi temeljnega kamna načrtujejo začetek gradnje novembra ali v začetku decembra. Pred tem bodo predvidoma v oktobru objavili razpis za izvajalca del. Še ta teden pa pričakujejo gradbeno dovoljenje. Ker popis gradbenih del še ni končan, ni znano, koliko natančno bo gradnja stala, pričakujejo pa, da ne bo cenejša od 12 milijonov evrov, pojasnjuje Grabus. Po njegovih besedah imajo zagotovljenih okoli 70 odstotkov sredstev.
Potek gradnje centra bo seveda odvisen tudi od finančnih zmožnosti. Kot pravi Grabus, niso pričakovali, da jih bodo toliko stali zemljišče, projektna dokumentacija, komunalni priključek in gradnja ceste. Za našteto bodo namreč po njegovih navedbah odšteli devet milijonov evrov. Za center so veliko prispevali predvsem verniki, donacijo za projekt pa so prejeli tudi iz Katarja.
V Islamskem kulturnem centru bodo prostori za različne aktivnosti, tudi upravo. A sedeža skupnosti kljub temu, kot napoveduje mufti, za zdaj ne bodo selili iz objekta v Grablovičevi ulici v Ljubljani, kjer je sedaj.
Obdavčenje verskih objektov po Grabusovem mnenju ni upravičeno
Z lastništvom novega objekta pa si Grabus ne želi še novih davčnih bremen. Glede predvidene uvedbe obdavčenja nepremičnin namreč poudarja, da davek za verske objekte ni upravičen. “Mi nismo trgovsko podjetje. Imamo pomembno vlogo na socialnem, humanitarnem, izobraževalnem področju, zato bi morali odgovorni v državi temu prisluhniti,” pravi mufti.
Aktualen je tudi predlog novele zakona o verski svobodi, ki pa po Grabusovem mnenju prinaša le majhne spremembe. “Ampak to, da zakon spreminjamo vsaka tri leta, pomeni, da nimamo še dokončno izoblikovanega odnosa do vprašanja verske svobode oziroma delovanja verskih skupnosti v Sloveniji,” je opozoril. Po njegovem mnenju se mora ta odnos spremeniti; namesto nenehnega boja med državo in verskimi skupnostmi, bi namreč morali iskati skupne rešitve.
“Za nas je najpomembneje, da nas pustijo, da delamo, in da imamo svobodo v družbi. Ne zahtevamo nič posebnega, ne zahtevamo ne denarja ne druge pomoči, bi pa moralo biti nekoliko več posluha za to, kar delamo v verskih skupnostih,” pravi Grabus.
Imami Islamske skupnosti delujejo v 17 slovenskih krajih
Islamska skupnost po muftijevih besedah dobro sodeluje z drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji. Dobro sodelovanje – še posebej s Katoliško cerkvijo kot najštevilčnejšo in najbolj vpeto v razvoj slovenske zgodovine in kulture – je tudi “strateški interes Islamske skupnosti”, je dejal Grabus. Ob tem je poudaril, da je bilo za Islamsko skupnost bistvenega pomena, da sta zdaj že nekdanja ljubljanska nadškofa metropolita Alojz Uran in Anton Stres javno poudarila, da ima Islamska skupnost pravico zgraditi verski objekt.
Islamska skupnost, pri nas registrirana leta 1976, se je razvijala s potrebami svojih članov in danes deluje v 17 krajih. V vsakem od njih je en duhovnik – imam, razen v Ljubljani, kjer sta dva in kjer je tudi sedež mešihata kot centralnega organa, ki upravlja s celotno Islamsko skupnostjo v Sloveniji. Poleg verskih dejavnosti v skupnosti pripravljajo tudi izobraževanja otrok, druženja članov, različne projekte za mlajše in starejše ter mesečna srečanja imamov. Z Islamsko skupnostjo pri nas se po Grabusovih besedah identificira in ji pomaga okoli 10.000 družin.
Grabus v Islamski skupnosti v Sloveniji, kjer deluje od leta 2006, opravlja dve funkciji – funkcijo muftija, ki vodi skupnost v verskih zadevah, in funkcijo predsednika mešihata, ki je odgovoren za administrativno delovanje skupnosti. Kot pojasnjuje, omejitve glede števila mandatov na vodstvenem položaju v skupnosti ne poznajo. “Če delate dobro, vas vsi podpirajo, če ne, se začnejo problemi,” je dejal.
V teh dneh Grabus sicer spremlja tudi dogajanje na evropskem košarkarskem prvenstvu v Sloveniji. “Navijam za naše,” je dejal in nato pojasnil, da sta to reprezentanci Bosne in Hercegovine ter Slovenije.