Log pod Mangartom, 7. junij 2012 – Bosna in Hercegovina je bila usodna za zgodovino Avstro Ogrske monarhije, vendar so se Bošnjaki v sestavi njene vojske hrabro in častno borili, je v nagovoru ob odkritju spomenika padlim Bošnjakom na Soški fronti dejal predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović. Odkritja se je udeležil tudi slovenski predsednik Danilo Türk, mufti dr. Nedžad Grabus in številni drugi znani obrazi.
Bosna in Hercegovina je v obdobju štiridesetih let pomembno zaznamovala vzpon in kasneje zaton cesarstva kot pomembne evropske in svetovne velesile. Tako kot slovenski predsednik Türk se je Izetbegović zavzel za vzpostavitev stoletja miru po stoletju vojn, ki sta ga močno zaznamovali obe svetovni vojni in tudi nedavna vojna v Bosni in Hercegovini, zato bodo podprli projekt Poti miru na tem območju.
Bosanske čete v avstoogrski vojski so med prvo svetovno vojno štele preko 250.000 vojakov, skoraj pet tisoč pa jih je izgubilo življenje na območju Slovenije, je še spomnil Izetbegović.
Predsednik Izetbegović se je posebej zahvalil muftiju dr. Nedžadu Grabusu za njegovo prizadevanje pri ohranjanju spomina na padle borce na Soški fronti iz ki so bili iz Bosne in Hercegovine.
“Spomenik, ki smo ga danes odkrili, ne poveličuje ideje herojstva ali vojaškega uspeha, to je spomenik človeškemu življenju in tragiki smrti,” pa je v nagovoru poudaril slovenski predsednik Danilo Türk. Spomnil je na bližajočo se obletnico začetka prve svetovne vojne, ki je po njegovem mnenju priložnost za to, da politiki razmislijo o tem, kakšno je bilo dvajseto stoletje in kakšno moramo narediti enaindvajseto stoletje.
“Prva svetovna vojna je zastrupila dvajseto stoletje, prinesla je kult smrti, ideologije totalitarizma in nosila klice novih vojn. Upam, da se je obdobje zgodovine končalo,” je še poudaril slovenski predsednik.
Po odkritju spomenika, ki ga je zasnoval Jožef Školjč, uresničil pa akademski kipar Mirsad Begić, sta si predsednika v spremstvu visokih gostov ogledala tudi vojaško pokopališče.
Spominsko znamenje, ki je delo slovenskega kiparja bosanskega rodu Mirsada Begića, krasijo verzi slovenskega pesnika z bosanskimi koreninami Josipa Ostija.
Na soški fronti se je na obeh straneh borilo več narodov. Za boji je ostalo veliko grobišč in spomenikov, za katere skrbijo država ter razna društva in muzeji. V zadnjem času skušajo predstavniki različnih držav določiti točke spomina na svoje mrtve: tako imajo Italijani kostnico nad Kobaridom, Rusi kapelico pod Vršičem, spomenik svojim padlim pa so pred kratkim postavili tudi Slovaki. Tako je prišlo do ideje, da se tudi padlim bosanskim vojakom v prvi svetovni vojni določi neko mesto spomina, je razložil pobudnik projekta Jožef Školč.
V Logu pod Mangartom je dobro ohranjeno vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, kjer je pokopano tudi veliko ljudi iz polka iz BiH-a. Prvotno so vse grobove označevali križi, že pred nekaj leti pa so začeli križe na muslimanskih grobovih nadomeščati s t. i. nišani, ki jih je Islamska skupnost na pobudo muftija dr. Nežada Grabusa zamenjala leta 2007. V Logu pod Mangartom je nekdaj tudi stala džamija, zdaj pa se bo spomeniku vsem padlim, ki so ga na pokopališču že postavili Avstrijci, pridružilo spominsko znamenje padlim bosanskim vojakom.
“Mirsad Begić in vsi, ki smo pri projektu sodelovali, smo si spominsko obeležje zamislili kot skulpturo, ki opominja na nesmisel vojne in ki je bližja misli in poeziji kot junaški skulpturi,” je poudaril Školč. Begić je zanjo uporabil kamen, razbrazdan od prve vojne, in ga obdelal z intervencijami v bronu, tako da daje vtis, kot da ga opletajo veje in manjše figurice, ni pa na njem nobenih nacionalnih ali verskih simbolov. Bogati ga verz Josipa Ostija: “Čeprav od rojstva umiramo, slavimo življenje in za sabo pustimo le sledi ljubezni.”
Prispevek televizije Al-Jazeera blakans si lahko ogledate na tej povezavi:
