V ponedeljek, 21. septembra 2026, je sarajevski mufti prof. dr. Nedžad Grabus, kandidat za reis ul ulemo Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana članom volilnega telesa z območja Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji predstavil program dela za mandatno obdobje 2026–2033.
Predstavitve so se udeležili mufti dr. Nevzet Porić, predsednik in člani zbora Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini z območja Slovenije ter glavni imami in predsedniki izvršnih odborov.
Mufti dr. Nevzet Porić je muftiju Grabusu izrekel dobrodošlico, članom volilnega telesa pa se je zahvalil za udeležbo. Ob tem je spregovoril o njegovem dolgoletnem delovanju v Sloveniji in poudaril, da muftija Grabusa članom Islamske skupnosti v Sloveniji ni treba posebej predstavljati, saj dobro poznajo njegovo delo, sposobnosti in dosežene rezultate.
Mufti Porić se je spomnil tudi svojega prvega srečanja z muftijem Grabusom, ko je kot mlad imam prišel na Jesenice, ter poudaril, da njuno poznanstvo in sodelovanje segata že v tisti čas. Izpostavil je Grabusovo dolgoletno delovanje in njegov prispevek k razvoju Islamske skupnosti v Sloveniji.
Spomnil je, da je mufti Grabus Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji vodil med letoma 2006 in 2021, v obdobju njenega intenzivnega institucionalnega razvoja, ter poudaril, da so rezultati njegovega takratnega dela vidni še danes.
Mufti Grabus se je muftiju Poriću zahvalil za organizacijo srečanja, navzočim pa za prihod, in poudaril, da ima predstavitev programa v Sloveniji zanj poseben pomen. Program je pred tem predstavil že v Sandžaku, Tuzli in Zagrebu, srečanje v Ljubljani pa zaradi dolgoletnega dela v Sloveniji in ljudi, s katerimi je vsa ta leta sodeloval, doživlja na poseben način.
Ob podpori, ki jo je njegova kandidatura dobila v Sloveniji, je dejal, da dejstvo, da je bil iz tega okolja predlagan kot edini kandidat, razume kot izraz zaupanja. Poudaril je, da ljudje, s katerimi je dolga leta sodeloval, poznajo tako njegove dobre kot šibke plati, zato mu takšno zaupanje še toliko več pomeni.
Dotaknil se je tudi razvoja Islamske skupnosti v Sloveniji in izrazil zadovoljstvo, da se znova srečuje z ljudmi, s katerimi je sodeloval in soustvarjal njen razvoj. Muslimanski kulturni center Ljubljana in doseženo raven institucionalnega razvoja je označil za prostor in standard, »po katerem bi se morali zgledovati drugi.«
Ob predstavitvi programa je mufti Grabus spregovoril o položaju, izzivih in prihodnosti Islamske skupnosti. Poudaril je, da je program celovit in zajema najpomembnejša vprašanja njenega delovanja, od džematov do najvišjih organov.
Kot eno pomembnejših vprašanj je izpostavil položaj imamov in drugih zaposlenih v Islamski skupnosti. Opozoril je na potrebo po izboljšanju njihovega delovnopravnega položaja in strokovnem izpopolnjevanju ter po jasnejši opredelitvi institucionalne odgovornosti. Poudaril je, da morajo odgovorni prevzeti odgovornost za naloge, ki sodijo v njihovo pristojnost, ter pravočasno reševati vprašanja, ki vplivajo na delovanje džematov in delo imamov.
Spregovoril je tudi o, kot je dejal, asimetričnem delovanju posameznih delov Islamske skupnosti ter poudaril, da je treba odpreti razpravo o bolj funkcionalnem in usklajenem delovanju njenih organov in ustanov. Težavam se po njegovih besedah ne bi smeli izogibati, temveč se je treba o njih odkrito pogovarjati in iskati trajne institucionalne rešitve.
»Ljudje lahko stvari spreminjamo,« je dejal mufti Grabus. Ob tem je poudaril, da kot kandidat ne more ponuditi preprostih rešitev za vsa vprašanja niti dajati obljub, ki jih ni mogoče izpolniti. Kot temelj programa je predstavil šest strateških konceptov, na katerih naj bi temeljilo prihodnje delovanje Islamske skupnosti.
Prvi strateški koncept se nanaša na vladavino prava in enakopraven položaj muslimanov. Poudaril je, da je pomembno, da imajo muslimani in Islamska skupnost v vseh državah, v katerih delujejo, enakopraven pravni položaj ter možnost svobodnega organiziranja verskega življenja in izobraževanja ter institucionalnega razvoja.
»Vztrajali bomo pri svobodi, ne pri privilegijih,« je poudaril mufti Grabus.
Drugi strateški koncept je ohranjanje avtonomije Islamske skupnosti. Poudaril je pomen njene ustavne ureditve in institucionalne samostojnosti ter sposobnosti, da odgovorno ureja svoje zadeve in izpolnjuje svoje poslanstvo.
Tretji strateški koncept se nanaša na ohranjanje politične svobode in pluralnosti bošnjaškega naroda. Mufti Grabus je poudaril pomen ohranjanja pluralnosti in medsebojnega spoštovanja različnih pogledov in opredelitev ob ohranjanju skupnih vrednot in interesov. V tem okviru je izpostavil pomen Islamske skupnosti kot prostora skupnosti in povezovanja vseh njenih članov.
Četrti strateški koncept se nanaša na ohranjanje bosanskega jezika in identitete. Ob vlogi Islamske skupnosti pri tem procesu, zlasti med generacijami, ki odraščajo zunaj Bosne in Hercegovine, je mufti Grabus poudaril: »Če izgubimo jezik, bomo izgubili identiteto.« Hkrati je opozoril, da morajo zaposleni v Islamski skupnosti poznati in uporabljati tudi jezike držav in okolij, v katerih živijo in delujejo.
Peti strateški koncept je spoštovanje večetničnosti družb, v katerih živijo muslimani. Spomnil je, da je bila Bosna in Hercegovina skozi zgodovino prostor, v katerem so živeli ljudje različnih verskih prepričanj. Sarajevo je s kulturnega vidika opisal kot izrazito odprto mesto z večinskim muslimanskim prebivalstvom, ki sprejema različnost, ter poudaril pomen dialoga in medsebojnega spoštovanja.
Šesti strateški koncept se nanaša na ohranjanje enotnega duhovnega in kulturnega prostora bošnjaškega naroda ter avtohtone oblike islama na tem prostoru. Ob Bosni in Hercegovini, Sandžaku, Hrvaški, Sloveniji in drugih okoljih, v katerih živijo Bošnjaki, je izpostavil pomen ohranjanja skupne verske, duhovne in kulturne dediščine ter njenega prenašanja na prihodnje generacije.
Mufti Grabus je poudaril, da program ni omejen zgolj na navedene prednostne naloge in da mora znotraj Islamske skupnosti ostati prostor za obravnavo vseh pomembnih vprašanj. »Vsako vprašanje se lahko uvrsti na dnevni red,« je dejal in dodal, da je bil reis ul ulema skozi zgodovino oseba, ki je znala ubesediti pomembna vprašanja svojega časa.
Povezovanje ljudi kot pomembna značilnost Grabusovega delovanja
Po predstavitvi programa je sledila razprava, v kateri so sodelovali glavni imami, člani zbora Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini ter predsedniki izvršnih odborov z območja Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Spregovorili so o predstavljenem programu, dolgoletnem sodelovanju z muftijem Grabusom in obdobju, ko je vodil Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji.
Udeleženci razprave so posebej izpostavili njegov prispevek k izgradnji in institucionalnemu razvoju Islamske skupnosti v Sloveniji. Poudarili so, da je bil v tem obdobju dosežen pomemben napredek pri njenem organizacijskem razvoju in vzpostavljanju pogojev za stabilno delovanje Skupnosti. Omenili so tudi izkušnje, pridobljene pri izvedbi pomembnih projektov, ter njegov odnos do imamov, džematov in članov Islamske skupnosti.
Posebej so izpostavili sposobnost muftija Grabusa, da povezuje ljudi, krepi medsebojno zaupanje in jih združuje okoli skupnih ciljev. Spregovorili so tudi o njegovem poznavanju razmer v Islamski skupnosti, izkušnjah z vodenjem njenih institucij ter pripravljenosti na dialog in sodelovanje z ljudmi različnih pogledov in izkušenj.
Udeleženci so se strinjali, da rezultati njegovega dolgoletnega delovanja v Sloveniji, izkušnje z vodenjem institucij Islamske skupnosti in sposobnost povezovanja ljudi govorijo v prid njegovi kandidaturi za opravljanje funkcije reis ul uleme.
