V sredo, 19. avgusta 2026, je Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji obiskala varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. V svojem uradu v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana jo je s sodelavci sprejel mufti in predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji dr. Nevzet Porić. Varuhinjo so na obisku spremljali njen namestnik in strokovna sodelavca.
Varuhinja si je v družbi muftija ogledala prostore centra in notranjost džamije ter se seznanila z delovanjem Islamske skupnosti in programi, ki potekajo v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana.
Osrednji del obiska je bil namenjen pogovoru o položaju Islamske skupnosti v Sloveniji, njenem pravnem in družbenem statusu, odnosu z državo ter nekaterih vprašanjih, ki neposredno zadevajo uresničevanje verske svobode in načela enakega obravnavanja.
Mufti dr. Nevzet Porić je varuhinjo med drugim seznanil z aktualnim vprašanjem zagotavljanja prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah za otroke, ki zaradi verskega prepričanja ne uživajo svinjine. Govorili so tudi o pobudi Zagovornika načela enakosti za presojo ustavnosti ureditve šolske prehrane pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije ter o širšem vprašanju razumnega upoštevanja versko pogojenih potreb v javnih ustanovah.
Pomembna tema pogovora je bila tudi islamofobija. Sogovorniki so ugotovili, da v Sloveniji še vedno nimamo vzpostavljenega sistematičnega spremljanja pojavov islamofobije, zaradi česar je težko celovito oceniti njen obseg, pojavne oblike in spremembe skozi čas. Ob tem so govorili tudi o diskriminaciji in pomenu preventivnega delovanja. Varuhinja je predstavila načrtovano kampanjo institucije Varuha, namenjeno ozaveščanju o stereotipih in njihovih posledicah. Stereotipi in predsodki namreč lahko predstavljajo prve korake v procesu, ki vodi v izključevanje in diskriminatorno ravnanje, zato je njihovo pravočasno prepoznavanje pomemben del preprečevanja diskriminacije.
Velik del pogovora je bil namenjen tudi odnosu med državo in verskimi skupnostmi. Mufti dr. Nevzet Porić je predstavil izkušnje Islamske skupnosti ter izrazil nezadovoljstvo in zaskrbljenost z odnosom resornega ministrstva do verskih skupnosti v preteklem obdobju. Ocenil je, da je bil dialog pogosto omejen na protokolarno raven, medtem ko je primanjkovalo vsebinskega in kontinuiranega sodelovanja pri vprašanjih, ki pomembno vplivajo na življenje vernikov in delovanje verskih skupnosti. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo nova vlada temu področju namenila več pozornosti ter vzpostavila odprt in vsebinski dialog z verskimi skupnostmi.
Mufti je opozoril tudi na ukinitev statusa verskim skupnostim kot splošno koristnih organizacij. Poudaril je, da verske skupnosti poleg svojega temeljnega verskega poslanstva opravljajo številne socialne, humanitarne, kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti v korist širše družbe, zato je pomembno, da država njihovo družbeno vlogo ustrezno prepozna.
Posebna pozornost je bila namenjena zagotavljanju verske oskrbe muslimanov v javnih ustanovah. Mufti je varuhinjo seznanil z vprašanji verske oskrbe v zaporih, bolnišnicah in vojski. Govorili so tudi o potrebah verske oskrbe v domovih za ostarele ter o pokopališki dejavnosti, kjer se je položaj v zadnjih letih izboljšal, vendar med posameznimi okolji še vedno obstajajo razlike.
Mufti dr. Nevzet Porić je poudaril, da so navedena vprašanja za Islamsko skupnost kot drugo največjo versko skupnost v Sloveniji, ki je hkrati manjšinska verska skupnost, izjemnega pomena. Raven varstva človekovih pravic in verske svobode se namreč ne kaže samo v normativni ureditvi, temveč predvsem v tem, kako država in njene institucije v praksi obravnavajo potrebe posameznikov in skupnosti, zlasti tistih, ki so v manjšinskem položaju.
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je izrazila razumevanje in se zahvalila za predstavljene teme in izzive ter poudarila pomen nadaljnjega dialoga. Sogovorniki so se strinjali, da je na nekaterih področjih smiselno okrepiti sodelovanje med institucijo Varuha človekovih pravic in Islamsko skupnostjo. Varuhinja je ob tem izpostavila tudi možnost, da se posamezna sistemska vprašanja ustrezno naslovijo v okviru letnega poročila Varuha in priporočil pristojnim državnim organom.
Obisk se je zaključil z izraženo pripravljenostjo obeh strani za nadaljnje sodelovanje in izmenjavo informacij pri vprašanjih, ki zadevajo varstvo človekovih pravic, versko svobodo, preprečevanje diskriminacije ter enakopravno vključevanje verskih skupnosti v slovensko družbo.
