Po velikem zanimanju, ki ga je razstava 30 let od genocida v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami vzbudila v Ljubljani, je ta od danes na ogled v Kopru. Na pobudo publicistke Irene Urbič jo gosti Pokrajinski arhiv Koper, ki s svojo vlogo varuha spomina daje postavitvi še poseben pomen. Razstava bo na ogled do konca oktobra.
Gre za skupni projekt Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana in Spominskega centra v Srebrenici, ki je nastajal leto in pol. V ospredju so osebne pripovedi 15 preživelih pričevalcev genocida, danes starih med 31 in 64 let, ki živijo v Sloveniji. Razstava je bila pred tem nekaj mesecev na ogled v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani in je bila tudi osrednja programska aktivnost spominskega programa 8372 živih spominov, sedaj pa je, zahvaljujoč Pokrajinskemu arhivu Koper in partnerjem, dostopna tudi prebivalcem Kopra in Istre.
Na odprtju je soavtorica razstave in vodja spominskega programa 8372 živih spominov Ela Porić poudarila, da so »razstavo oblikovali obrazi genocida – osebne zgodbe, prekinjena življenja in spomini, ki nas opominjajo, da se grozote niso zgodile daleč stran, temveč nedavno in v naši bližini.« Ob tem je spomnila, da je bil genocid v Srebrenici sistematično načrtovan proces uničenja bošnjaškega prebivalstva, pri čemer je opozorila tudi na njegovo spolno selektivno razsežnost: moški in dečki so bili ločeni od družin in usmrčeni, med prvimi pa načrtno pobiti intelektualci, verski voditelji in predstavniki skupnosti.
Svoja razmišljanja sta ob odprtju delila tudi koprski župan Aleš Bržan in direktorica Pokrajinskega arhiva mag. Nada Čibej. Bržan je izpostavil, da človeštvo žal še vedno ponavlja iste napake, zato je nujno drugače razumeti in vrednotiti zgodovino. Direktorica Čibej pa je opozorila, da brez negovanja spomina zgodovina ne izpolni svoje učne vloge in se tako napake ponavljajo.
Razstavo spremlja tudi pomemben mednarodni okvir: Generalna skupščina Združenih narodov je 23. maja 2024 razglasila mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, pri čemer je bila Slovenija ena od pobudnic resolucije. Posebno vlogo ima izobraževanje, saj naj bi prav šole in učitelji mlade generacije opremili z znanjem, ki preprečuje zanikanje in relativizacijo zločinov. Razstava zato lahko služi kot dragocen pripomoček v pedagoškem procesu.
Odprtje razstave je pobudnica koprske postavitve Irena Urbič sklenila z mislijo: »Spomin oživi, ko ima poslušalca. Koper danes posluša. Ve. In razume.«
