V petek, 6. junija 2025, je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekala osrednja bajramska svečanost za območje Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Vernike je ob tej priložnosti nagovoril imam Nevres Mustafić, podpredsednik Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Nagovor objavljamo v celoti.
Hvala Bogu, Gospodarju vseh svetov – Vsemogočnemu Stvarniku – ki je človeka ustvaril iz zemlje, nato pa vanj vdahnil dušo. Naj je slavljen Vsevedni Gospodar, ki je Ibrahimu (Abraham), a. s., vero navdihnil, njega pa izbral za Svojega prijatelja. Hvala Bogu, Gospodarju arša (prestol) plemenitega, ki je naredil, da je Muhammed, a. s., ponos vseh svetov, njegov umet (celotna skupnost muslimanov po vsem svetu) pa počastil s Svojo milostjo. Naj Božji mir in blagoslov spremljata Muhammeda, a. s., njegovo častno družino in ashabe (sledilci) ter vse privržence, ki mu sledijo vse do sodnega dne.
Spoštovani bratje in sestre,
danes z velikim veseljem pričakujemo kurban bajram, enega najbolj izbranih praznikov v hidžretskem koledarju. Ti blagoslovljeni dnevi predstavljajo krono duhovne poti, po kateri musliman hodi skozi bogoslužje, bogaboječnost in pokornost Vzvišenemu Bogu, zlasti skozi pokornost, ki jo simbolizira kurban. Kurban bajram je praznik, duhovna postaja, na kateri se spominjamo temeljnih vrednot naše vere: bogaboječnosti, predanosti, potrpežljivosti in medsebojne pozornosti. Bistvo bajramskega sporočila se nahaja v primeru Ibrahima, a. s., ki je bil po ukazu Boga skupaj s svojim sinom pripravljen žrtvovati tisto, kar ima najraje. Ta trenutek ni samo zgodovinski dogodek. Je nenehni navdih in sporočilo vsem vernikom, da resnična in iskrena vera pomeni popolno predanost Bogu, tudi takrat, ko se od človeka zahteva veliko žrtvovanje.
Ibrahim, a. s., predstavlja temeljni simbol monoteistične etike, primer človeka, ki je izbral, da bo na strani resnice, pa čeprav sam. Njegova vera ni bila podedovana, pa tudi ne prevzeta zaradi običajev – bila je rezultat zavestnega, globokega preizpraševanja in popolnega zaupanja v Vzvišenega Boga. V tej duhovni dediščini se danes prepoznajo vsi, ki verujejo v Boga, saj Ibrahim, a. s., predstavlja duhovni most med ljudmi vere, kot skupni simbol resnice, morale in bogaboječnosti. V duhovnem iskanju Ibrahima, a. s., se nahaja sporočilo za človeštvo.
»Ibrahim je rekel: ,Gospodar moj, pokaži mi, kako oživljaš mrtve.‘ Bog mu je rekel: ,Mar ne veruješ?‘ ,Seveda verujem,‘ je odgovoril on, ,a naj bo moje srce mirno.‘ Nato mu je rekel: ,Potem vzemi štiri ptice, razreži jih na dele in vsak del postavi na svoj hribček. Nato jih pokliči, vse bodo pohitele k tebi. Vedi, da je Allah Mogočen in Moder‘« (El Bekare, 260).
To ni bil dvom, ampak iskrena potreba po tem, da vera ne ostane samo na ravni vedenja, temveč preraste v popolno notranje prepričanje in mirnost. Ibrahim, a. s., je vedel, a je želel vero začutiti v srcu. Allah, dž. š., mu je to pokazal z znakom, ki presega človeško razumevanje, da On oživlja tisto, kar je mrtvo, in da On daje življenje tam, kjer ga nihče drugi ne vidi.
Spoštovani bratje in sestre,
ne glede na to, koliko znanja ima današnji človek, še naprej v sebi nosi tisto tiho hrepenenje, ki ga je nosil Ibrahim, a. s., hrepenenje po mirnem srcu. Na koncu dneva imamo človeka, ki hrepeni po podpori, varnosti, tihem miru, ki se ne more kupiti. Mir ne pride iz kopičenja, temveč iz osvoboditve. Ne rodi se iz moči, temveč iz pokornosti. Ne nastane iz zunanjega obilja, temveč iz notranje bližine s Stvarnikom. Zato so ti bajramski dnevi priložnost, da se vrnemo k tej izvirni potrebi – da tako kot Ibrahim, a. s., tudi mi rečemo: »Verujem, a naj bo moje srce mirno.« Ta mir iščimo tam, kjer ga lahko najdemo – v veri, dovi (priprošnja), kurbanu, tišini pokornosti in v upanju na uresničitev Božje obljube. Ibrahim, a. s., je bil po duhovnem iskanju resnice in po absolutni pripravljenosti žrtvovati tisto, kar ima najraje, počaščen s častjo, ki je presegla čas: da pozove ljudi na romanje v Božjo Hišo, ki je postavljena na temeljih iskrene vere v Boga.
»… oznani ljudem hadž (romanje v Meko). Prihajali bodo peš, na utrujenih kamelah. Prihajali bodo iz daljnih krajev« (El Hadž, 27).
Ibrahimov, a. s., poziv ni bil poziv v nek prostor, to je bil poziv v Bližino. Ibrahim, a. s., ni pozval ljudi k sebi, temveč k svojemu Gospodarju. Njegov poziv, čeprav je bil izrečen v puščavi, odzvanja še danes, saj ga je Vzvišeni Bog varoval in naredil trajnega v srcih tistih, ki iščejo smisel, varnost in mir. Njegovega poziva ni utišala niti pozaba starejših dob niti vrvež vsakdana, ker ga sliši duša, ki hrepeni po Resnici.
Več tisoč let kasneje je zadnji Božji poslanec Muhammed, a. s., na Arefatu v svojem znamenitem govoru leta 632 stopil na ista tla in svojemu umetu potrdil svetost človeškega življenja ter ohranitev časti in dostojanstva vsakega posameznika. Njegove besede so bile zapuščina človeštvu: brez tlačenja ljudi, ženske morajo biti spoštovane – ta zapuščina ne sme biti pozabljena v senci moči, pozabe in ravnodušnosti. Prav danes se spomnimo, da nas tisto, kar je skupno vsem ljudem, zavezuje k ohranjanju dostojanstva in časti vsakega živega bitja. Vzvišeni Bog v Kur’anu pravi:
»O, ljudje, Mi vas iz enega moža in ene žene ustvarjamo. Delimo vas na ljudstva in plemena, da bi se spoznavali med seboj. Resnično je pri Bogu najuglednejši tisti, ki je bogaboječ. Allah resnično vse ve in o vsem je obveščen« (El Hudžurat, 13).
To, da danes milijoni hadžijev krožijo okrog Kabe in stojijo na Arefatu, dokazuje, da so vsi ljudje pred Bogom enaki in se razlikujejo samo po svoji bogaboječnosti in svojih delih. Tudi muslimani iz Slovenije so del ponosnega umeta, skupnosti vernikov, ki vsako leto hodi po poti Ibrahima, a. s., in Muhammeda, a. s.
Spoštovani,
bajram kot praznik, ki zbira ljudi vseh narodnosti in jezikov v enem dejanju pokornosti, simbolizira moč različnosti in lepoto medčloveške povezanosti. Živimo v času, ko je razvoj večkulturne družbe ne samo potreba, temveč tudi obveznost, saj vera ne sme biti ovira pri srečevanju, vera mora biti most k razumevanju. V tem duhu so muslimani pozvani, da aktivno prispevajo k sobivanju in vzajemnemu spoštovanju, da so s svojim obnašanjem, etiko in ustrežljivostjo resnični predstavniki svoje vere in zanesljivi člani družbe. Močno obsojamo nasilje nad nedolžnimi ljudmi, ne glede na njihovo vero, poreklo ali barvo kože. Islam nas uči, da je življenje sveto, krivica, storjena enemu nedolžnemu človeku, je kot krivica, storjena celemu človeštvu. Svet potrebuje mir, pravičnost in dostojanstvo. Vsak človek ima pravico živeti svobodno, varno in v miru. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji stoji na teh temeljih ter spodbuja spoštovanje, sobivanje in odprtost. Ni zaprta in izključujoča, temveč je prostor za dialog in sodelovanje, most, ki nas povezuje. V času delitev mi izbiramo pot gradnje, solidarnosti in človečnosti.
Spoštovani bratje in sestre,
medtem ko naše duše obdaja svetloba bajrama, si ne moremo zatiskati oči pred temo, ki prekriva številne dele sveta. Priča smo nesmislu vojn, ki so vzele več deset tisoč življenj v Palestini, Ukrajini in na drugih delih sveta. Svet molči, bolečina nedolžnih pa je še vedno zelo glasna. Posebej danes se spomnimo ljudi v Gazi. Ljudi, katerih hiše so zdaj ruševine, a njihova vera je ostala neomajna. Prosimo Vzvišenega, da jim podari olajšanje, zaustavi nasilje, pozdravi njihove rane in v njihova srca spusti mir, nam pa podari zavest in odgovornost, da nikoli ne postanemo ravnodušni do bolečine drugega, saj resnična vera ne pozna sebičnosti in od nas zahteva, da odgrnemo zaveso molka.
Spoštovani bratje in sestre,
naša vera nas ne poziva samo k osebni pobožnosti, temveč tudi na skrbno varovanje skupnosti, ki ji pripadamo. Ona je naša zapuščina. Muslimani v Sloveniji že desetletja in iz roda v rod dokazujejo, da vera ni samo beseda, ampak dejanje. Pokazali so, da je pripadnost veri stvar odgovornosti. V trenutkih, ko je bilo treba graditi Skupnost, pomagati pri njenem obstoju, ohraniti identiteto in dostojanstvo, ste bili tu. Vaša prisotnost, vaša dova, vaše zaupanje in vaša pomoč v različnih oblikah – moralna, materialna, organizacijska, človeška – tvorijo temelj vsega, kar naša Skupnost danes ima. Hvaležni smo vam, bratje in sestre, saj ste v časih, ko je vse minljivo, vi ostali zvesti trajnim vrednotam. Hvala, ker skrbite za džamije, ker podpirate mektebe, ker s svojimi rokami gradite tisto, kar bodo vzgajali prihodni rodovi. Hvala vam, ker držite z Islamsko skupnostjo, ko je potreben glas razuma, ko se mora govoriti resnica in ko je treba pokazati potrpežljivost in širino. Hvala vam za vso skrito in javnosti vidno pozornost, ki jo namenjate in s katero kažete, da vam je Skupnost pomembna, da vam je vera sveta in da vam je človek dolžnost.
Prosimo Vzvišenega Boga, da sprejme naše kurbane, bogoslužje in vsa naša dobra dela. V imenu Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, v imenu muftija mag. Nevzeta Porića in v svojem osebnem imenu vam voščim bajram šerif mubarek olsun!
Foto: Bobo