V okviru spremljevalnega programa razstave 30 let od genocida v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami, je v torek, 13. maja 2025, v mali dvorani Muslimanskega kulturnega centra potekal pogovor z enim naših največjih strokovnjakov za mednarodno pravo, dr. Matjažem Nahtigalom. Vojne na območju nekdanje Jugoslavije je označil za posledico vzpona srbskega nacionalizma in poskusa podrejanja celotne države interesom zgolj enega naroda. »V tem pogledu je treba nenehno zavračati stališče, ki se je uveljavilo zlasti na zahodu, da so vojne in krvavi konflikti, vgrajeni v narode, ki žive na Balkanu. To ni res. Sodelovanje in sožitje med narodi je bilo na Balkanu prej pravilo kot ne, Bosna in Hercegovina je to verjetno najbolje utelešala. Zato se moramo mi, ki smo odrasli s Srebrenico, truditi, da ne le Bosni, pač pa celotni regiji povrnemo zaupanje v prihodnost in perspektivo.«
V središče večera so bile postavljene ključne dileme: kako danes razumeti dediščino Srebrenice, kakšen je pomen mednarodnega prava pri zagotavljanju pravice in ali so sodne razsodbe dovolj za trajno spravo. Gost večera, dr. Matjaž Nahtigal, predstojnik Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je poudaril, da je mednarodno pravo pomemben mehanizem za zaščito človekovih pravic in za priznanje zločinov, a deluje počasi in pogosto z zamudo.
Ob tem je izpostavil, da je Bosna in Hercegovina z mednarodnim priznanjem genocida dosegla veliko – tudi v pravnem in simbolnem smislu. Vendar pa, kot je poudaril, ne verjame zgolj v moč institucij, temveč predvsem v moč ljudi. Verjamev Bosno in Hercegovino, v njene ljudi – sposobne, inteligentne, delavne in srčne. Povedal je, da je to država z velikim potencialom, ki ne potrebuje zgolj zunanje pomoči, temveč predvsem zaupanje vase. Bosna po njegovih besedah sama lahko stori veliko zase – več, kot si morda mislimo. Dr. Nahtigal je ob tem posebej izpostavil svoj stik s študenti, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, in dejal, da prav v njih vidi največji razlog za optimizem. Po njegovih besedah gre za generacijo inteligentnih, kritičnih in angažiranih mladih ljudi, ki razumejo pomen resnice, pravičnosti in sožitja – in prav oni so tisti, ki bodo, kot je dejal, znali graditi boljšo prihodnost, ne glede na težko dediščino preteklosti.
Njegove besede so udeležence spodbudile k premisleku o tem, da je prihodnost regije – kljub tragični preteklosti – predvsem v rokah njenih ljudi in njihove sposobnosti, da gradijo družbo, ki temelji na resnici, pravičnosti in skupnem dostojanstvu.
Odlična vprašanja je gostu postavljala Anuša Gaši, ki je odprla pogovor tudi o ljudeh, ki so preživeli genocid, in o razstavi ob 30. obletnici genocida v Sloveniji, ki si jo v MKC Ljubljana do 13. julija lahko ogledate vsak dan med 10. in 19. uro.
Pogovor se je dotaknil tudi genocida v Gazi, današnje politike v Bosni in Hercegovini ter politikov, ki so glavni akterji teh razmerij moči. Gaši in dr. Nahtigal sta se pogovarjala o voditeljih, katerih izjave in dejanja pogosto prispevajo k ohranjanju napetosti, zanikanju zgodovinskih dejstev ter zaviranju procesa sprave. Sogovorca sta opozorila na nevarnost političnih manipulacij s kolektivnim spominom in na odgovornost mednarodne skupnosti, da na takšne prakse ne ostane gluha. A nista mogla mimo pomena tistih posameznikov, ki kljub lastni ogroženosti niso molčali in so se med vojno in po vojni postavili na stran resnice, pravičnosti in človečnosti. Poudarila sta, da so ti ljudje simbolni glasovi etične drže in poguma, ki dokazujejo, da solidarnost in pokončna drža ne poznata etnične pripadnosti. Takšne zgodbe so opomnik, da tudi v najbolj temačnih časih obstajajo ljudje, ki izberejo človečnost.
Dogodek je ponovno potrdil, da o Srebrenici ne govorimo le zaradi zgodovine, temveč predvsem zaradi prihodnosti – da se zavedamo, katere vrednote želimo kot družba ohraniti in katere poti izbrati na razpotjih, ki jih prinaša današnji čas.
