Tisti, ki smo tudi letos blagoslovljeni s tem, da smo dočakali sveti mesec ramazan, se zavedamo dobrobiti posta, ki je eden od petih stebrov islama. Čeprav ima ramazanski post v naših življenjih primarno cilj osebnega in duhovnega napredka, je primerno, da skupaj osvežimo tudi spomin o dobrobiti posta za telo.
Številni znanstveniki, zdravnice in zdravniki ter prehranski strokovnjaki so dosegli konsenz, da je post za zdravega človeka koristen in ima ugoden vpliv na organske sisteme telesa. Večina znanstveno-medicinskih raziskav o postu je narejenih na ljudeh, ki so se med potekom raziskav odrekali zgolj vnosu hrane v različnih tedenskih režimih za določeno časovno obdobje v dnevu. Posledično o ugodnih učinkih posta vemo največ z vidika restrikcije vnosa hrane. Zahvaljujoč delu številnih raziskovalk in raziskovalcev na področju klinične prehrane in medicine se zavedamo, da odrekanje hrani v intervalih (angl. Intermittent fasting) ima naslednje (nekatere najpomembnejše) blagodejne učinke:
- Izboljšanje občutljivosti na inzulin. Inzulin je hormon, ki se izloča ob hranjenju oz. ko se v krvi poviša vrednost glukoze – sladkorja v širšem smislu. Inzulin nato na mišice in druge organe deluje tako, da vase privzamejo glukozo iz krvi in s tem normalizirajo koncentracijo glukoze v krvi. Boljša kot je občutljivost za inzulin, manjše je tveganje za razvoj inzulinske rezistence, stalne hiperglikemije in sladkorne bolezni tipa 2.
- Znižanje krvnega tlaka, izboljšanje profila vrednosti holesterola v krvi (manj “slabega” in več “dobrega” holesterola), znižanje vrednosti prostih maščob v krvi. Posledično sta tveganje za zamaščenje žil (srca in drugih organov) in verjetnost za srčno-žilne bolezni manjša.
- Poraba zalog maščob. Poveča se poraba energije iz telesnih maščob, kar prispeva k zmanjšanju telesne teže na račun izgube maščevja.
Da bi lahko popolnoma uživali v naštetih pozitivnih učinkih posta, se moramo sicer še vedno držati osnovnih priporočil zdrave prehrane. Naj bo na naših mizah za iftar in sehur raznolika hrana: sveža zelenjava, kompleksni ogljikovi hidrati (oves, kvinoja, rjavi riž, ajda, pira, leča, čičerika, fižol, grah, krompir, sadje), ribe in meso. Izogibajmo se prenajedanju, saj ves trud med postenjem izgubi smisel, kar se navaja tudi v Kur’anu: “O, sinovi Ademovi, lepo se oblecite, ko hočete opraviti molitev, in jejte in pijte, vendar ne pretiravajte, kajti On resnično ne mara tistih, ki pretiravajo.” (El A’raf, 31) Poslanec Muhammed, naj je mir z njim, nam svetuje, da eno tretjino želodca namenimo hrani, eno tretjino vodi in eno tretjino pustimo prazno, da bi lažje živeli in delali.
Mesec ramazan je čas z močnim poudarkom na ideji, da postanemo boljša verzija sebe v duhovnem smislu in pri tem izboljšanju vztrajamo. To je naš glavni cilj. Vemo in verjamemo, da nismo lastniki svoje duše in zato jo do trenutka srečanja z angelom smrti skrbno čistimo. A prav tako nismo lastniki svojega telesa. Zdravo in krepko telo je milost Gospodarja svetov, ki nam je dano v skrb in za ravnanje s svojim telesom bomo zagotovo vprašani, ko nastopi sodni dan. Poslanec Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: “Obstajata dve milosti, ki ju številni ljudje izgubijo: zdravje in prosti čas, namenjen delanju dobrih del.” (Buhari) Zato med postom vložimo dodaten trud za izboljšanje prehranskih navad, krepitev telesa in opustitev zdravju škodljivih razvad.
Elnur Smajić, študent 6. letnika medicine MF UL