Predstavitev dvojezičnega Ilmihala za prvo stopnjo mektebskega pouka

V četrtek, 3. oktobra 2024, je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekala predstavitev dvojezičnega Ilmihala za prvo stopnjo mektebskega pouka. O dvojezičnem Ilmihalu so govorili dr. Enes Svraka, urednik izdaje v bosanskem jeziku, Ela Porić, magistrica kulturologije in prevajalka v slovenščino, ter Amra Halilović, univerzitetna diplomirana slovenistka, ki je prevod lektorirala.

Predstavitve so se udeležili mufti mag. Nevzet Porić, hafiz Mensur Malkić, direktor Oddelka za verske zadeve Rijaseta Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, imami, muallimi ter ostali predstavniki javnega življenja.

Pogovor je moderiral Nevres Mustafić, ki je predstavil projekt izdaje dvojezičnega Ilmihala od ideje do uresničitve.

Nato je prisotnim nekaj besed namenil mufti mag. Nevzet Porić, ki je povedal, da ga veseli, ker je ta projekt uspešno zaključen.

»Mektebski pouk je eden od pomembnejših segmentov našega dela, glede na to da v Republiki Sloveniji verouk ni vključen v izobraževalni sistem. Mektebski pouk v Sloveniji izvaja 26 muallimov, vpisanih pa je približno 3200 otrok. Mi smo sprejeli učni načrt, ki ga pokrivajo učbeniki Ilmihal 1, Ilmihal 2 in Ilmihal 3. Odločili smo se, da za otroke, ki obiskujejo mekteb, prevedemo Ilmihal 1 in Ilmihal 2, saj bomo tako otrokom olajšali učenje. Nocoj imamo priložnost predstaviti Ilmihal 1, ki je preveden v slovenščino, trenutno pa je v pripravi tudi prevod Ilmihala 2. Rad bi poudaril, da je po Ilmihalu v slovenščini, ki ga je priredil Ibrahim Malanović, prišlo so sprejema novega učnega načrta, zato je bilo nujno prevesti Ilmihal, ki pokriva ta učni načrt, zato da bi lahko bili otroci, ki obiskujejo mekteb v Sloveniji, vključeni v mektebska tekmovanja in druge programe, ki jih organizira Rijaset Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini.«

Mufti Porić se je zahvalil delovni skupini, ki je temeljito pregledala prevod in podala svoje predloge, posebej se je zahvalil Amri Halilović, ki je lektorirala prevod in imela razumevanje za vse zahteve, ki jih je bilo treba jezikovno uskladiti. Mufti Porić se je zahvalil tudi dr. Mensurju Malkiću in Oddelku za verske zadeve, ker je v predvidenem roku ta projekt uspešno zaključen.

»Ta projekt smo, da bi izboljšali mektebski pouk, delali z iskrenimi nameni, zavzeto in z veliko ljubezni. Dobili smo kakovosten učbenik, ki bo dosegel svoj namen, in prepričani smo, da bo pomagal pri oblikovanju verske identitete prihodnjih generacij,« je poudaril mufti Porić.

V imenu Oddelka za verske zadeve Islamske skupnosti v BiH je prisotnim nekaj besed namenil tudi direktor hafiz dr. Mensur Malkić. Na začetku je prenesel selame od reis ul uleme dr. Huseina Kavazovića.

»Muftiju Poriću se zahvaljujem za vabilo in hkrati prenašam selame in čestitke reis ul uleme za to veliko delo, ki ste ga opravili. Njegova vrednost bo prepoznana v letih, ki še prihajajo. Mi smo zadovoljni s tem, kar tu delate, posebej pa s tem, da ste s prevodom Ilmihala ponudili most med kulturami različnih narodov, ki tu živijo. Da bi lahko vzgajali svoje otroke, potrebujemo Ilmihal v jeziku, ki ga otroci razumejo. V imenu Oddelka za verske zadeve vam čestitam. Čestitam vsem, ki ste delali na tem prevodu, posebej prevajalki Eli Porić in lektorici Amri Halilović.«

Dr. Malkić je nato govoril o pomenu »ilmihala« v stoletni tradiciji vzgoje muslimanov.

»Zakaj se naše knjige imenujejo ilmihal? To besedo prevajamo kot znanje in stanje oziroma poznavanje stanja. Vsak človek gre v svojem življenju skozi različna stanja in v teh stanjih išče odgovore. V ilmihalih je znanje, ki ga mora imeti vsak vernik. Na tej življenjski poti in njegovih postajah ilmihal človeku daje odgovore na vprašanja o njegovem stanju. Zato je pomembno, da naši otroci in mladi lahko poiščejo odgovore v bosanskem in slovenskem jeziku, saj ilmihal spremlja tudi fikh oziroma razumevanje.«

Dr. Enes Svraka, vodja Oddelka za mekteb in mlade, ki je tudi urednik izdaje v bosanskem jeziku, je povedal, da Ilmihal kot učbenik ob upoštevanju pedagoških standardov nastaja na temeljih predpisane procedure.

»Ta Ilmihal je namenjen otrokom, ki obiskujejo mekteb in so stari med šest in osem let. Nastal je na temelju učnega načrta iz leta 2017. Vsi zainteresirani so se lahko prijavili na javni razpis. Izbrano je bilo delo Ibrahima Softića, ki ga je nato pregledala sedemčlanska komisija, ki jo je sestavljalo več različnih strokovnjakov. Proces nastajanja Ilmihala je trajal približno dve leti. Rad bi vam čestital za uspeh, ki ste ga dosegli, in verjamem, da bo muallimom zdaj lažje prenašati znanje. Oni to delajo z ljubeznijo. Muallim je tisti, ki odpira vrata mekteba, vrata znanja. To je zelo zahtevno in častno delo, za katerega bodo muallimi nagrajeni na onem svetu. Rezultati pa so vidni že tukaj in zdaj in trajajo leta. Danes imamo okrog 1100 muallimov, ki izvajajo mektebski pouk za približno 105.000 otrok v BiH in diaspori, predvidevamo pa, da je to število na terenu še večje. Samo v BiH imamo 1500 mektebov.«

Ela Porić, prevajalka Ilmihala, je govorila o svojih izkušnjah s poučevanjem v mektebu. V vseh teh letih je videla, kako pomembno je, da se otroci učijo v jeziku, ki ga lažje razumejo.

»Spomnim se, da sem leta 2005 sama prevajala različno gradivo in ga prilagajala glede na potrebe otrok, ki so obiskovali mekteb. Izkušnje, ki sem jih pridobila, so mi pomagale, da sem lažje sprejela izziv prevajanja Ilmihala. Srečala sem se z deli, ki jih je bilo težko prevesti, ampak menili smo, da je pomembno, da z določenimi komentarji, kot je na primer čestitanje bajrama, dopolnimo prevod, saj nas naši sosedi in prijatelji pogosto vprašajo, kaj pomenijo besede Bajram šerif mubarek olsun.«

Amra Halilović, lektorica Ilmihala, je najprej govorila o nekaterih značilnostih slovenskega jezika in kako težko se je (na)učiti jezik, ki je soroden tvojemu maternemu jeziku.

»Slovenski jezik je južnoslovanski jezik, tako kot bosanski, slovenščina in bosanščina sta tako sorodna jezika. Oseba, ki govori en jezik in se mora naučiti drugega, sorodnega, se drugega lažje nauči, je pa res, da zaradi interference oziroma vpliva enega jezika na drugega pogosto prihaja do napak, ki jih govorec niti ne opazi in se jih ne zaveda, zato bi se lahko reklo, da ima učenje sorodnih jezikov tudi določene pomanjkljivosti. Do napak prihaja tudi zaradi kodnega preklapljanja, kar se posebej opazi pri priseljencih. Zato menim, da je ta Ilmihal zelo dobrodošel. On je ne samo most, ki povezuje našo skupnost in slovensko družbo, temveč je tudi most, ki povezuje nas med seboj.«

Na vprašanje, kako in koliko bo Ilmihal pomagal muallimom in otrokom, ki obiskujejo mekteb, je Ela Porić odgovorila, da bo Ilmihal muallimom v veliko pomoč, saj jim bo pomagal pri delu v dvojezičnem okolju.

»Kot nekdo, ki se je že na začetku soočal z izzivi dvojezičnosti, se zavedam, kako pomemben je ta učbenik za kakovosten mektebski pouk. S to izdajo smo med drugim uspeli uskladiti terminologijo, izbrati, katere besede prevajamo, zakaj jih prevajamo in katere zaradi teološkega ozadja in pomembnosti puščamo neprevedene. Tako smo previdno prilagodili tudi določene besedne zveze. Posebej bi izpostavila pomembnost spoštovanja jezikovne pripadnosti otrok, ki obiskujejo mekteb. Upam, da muallimi, katerim slovenščina ni prvi jezik ali slovenščine ne uporabljajo v vsakodnevnem govoru, ne bodo zanemarjali slovenskega dela Ilmihala. Otrokom, ki bolje razumejo slovenščino in razmišljajo v slovenščini, ta del lahko pomaga, da se počutijo slišane in vključene v družbo.«

Lektorica Amra Halilović je povedala, da je bilo prevajanje učbenika izziv, ko govorimo o upoštevanju jezikovne norme.

»Če parafraziram, bi v skladu s stališči sodobnega jezikoslovja lahko rekla, da jezikoslovec načrtuje, medtem ko ljudje določajo. V našem konkretnem prevodu Ilmihala smo normo slovenskega jezika upoštevali, kolikor smo lahko. Ko in kjer norme nismo upoštevali, tu pa moram poudariti, da je v nekaterih primerih nismo, je to bilo zaradi pedagoškega pristopa, saj gre za učbenik, s pomočjo katerega se otroci, ki obiskujejo mekteb, morajo naučiti pravilne izgovorjave ključnih teoloških pojmov, ki imajo širši pomen. Pa vendarle ne smemo zanemariti dejstva, da jezikovna norma obstaja in jo moramo upoštevati.«