V nedeljo, 16. junija 2024 je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekala bajramska molitev, ki jo je vodil in nagovoril zbrane vernike mufti mag. Nevzet Porić. V nadaljevanju si lahko preberete celoten muftijev nagovor.
Hvala Vzvišenemu Allahu, Gospodarju vseh svetov, Vladarju sodnega dne, Milostnemu in Usmiljenemu. Blagoslov in mir naj bosta na Muhammeda, naj je mir z njim., Božjega poslanca, na njegovo družino in prijatelje.
Spoštovani bratje in sestre,
danes je 10. zul hidže 1445. hidžretskega leta oziroma 16. junij 2024. Danes je prvi dan kurban bajrama. Zbrali smo se na čudovito poletno jutro, da v skladu z našo vero in tradicijo opravimo bajramsko molitev. Kurban bajram je čas, ki je zaznamovan z romanjem na hadž, izvajanjem tekbir tešrika in izvrševanjem dolžnosti kurbana. V tem obdobju kot verniki potrjujemo kur’anske navedbe, ko Vzvišeni Bog govori o Ibrahimu (Abrahamu) in pravi, da bo pri naslednjih generacijah ohranjen v spominu.
»In ohranili smo spomin na Ibrahima med prihodnjimi rodovi; mir Ibrahimu! Glejte, tako nagrajujemo tiste, ki opravljajo dobra dela. Ibrahim je bil resnično Naš služabnik, pravi vernik« (Es Saffat, 108–111).
Ibrahim, naj je mir z njim, je s svojo vztrajnostjo in vero v Boga naš navdih. Z vračanjem k Ibrahimu, njegovi veri in odnosu do najbližjih lahko najdemo poučne primere, ki nam bodo olajšali razumevanje življenja na tem svetu. Ibrahim, kot Halilullah, Allahov prijatelj, je živel s svojo ženo Saro, ki je bila neplodna in nista imela otrok. Ibrahim je molil k Allahu:
»O, Gospodar, podari mi dobre potomce« (Es Saffat, 100).
Z Božjim dovoljenjem in dovoljenjem žene Sare se je Ibrahim poročil s Hadžero (Hagar), ki je Ibrahimu in Sari pomagala pri hišnih opravilih. Kmalu je zanosila in rodila sina Ismaila (Izmael).
»In razveselili smo ga z dečkom blage naravi« (Es Saffat, 101).
Ibrahim je prosil Boga za pravičnega potomca in Bog ga je obdaril s sinom, ki mu je pomagal pri delu. Ko je odrastel, je očetu v Meki pomagal zgraditi Kabo, in ko sta jo zgradila, sta se skupaj obrnila k Bogu z besedami:
»O, Gospodar! Naj Ti bova po Tvoji volji predana in tudi skupnost najinih potomcev naj Ti bo predana. Pokaži nam obrede in nam odpusti, saj sprejemaš kesanje in si usmiljen« (El Bekara, 128).
Iz teh kur’anskih ajetov (stavkov) vidimo, da je bil Ibrahim človek, ki je skrbel za svojo družino. Pred rojstvom svojih sinov je prosil Boga za pravičnega potomca. Ko ga je Vzvišeni Allah obdaril s potomci, je prosil za svojo družino in iskal od Boga, da mu pomaga, da bi njegova družina ostala zvesta Bogu. Prosil je tudi, da bi mu Vzvišeni Allah odpustil grehe.
Zato verniki, ki iščemo rešitev za sebe in svoje družine, črpamo navdih iz Ibrahimovega življenja, pri čemer jemljemo nauk iz kur’anskih zgodb, še posebej v času kurban bajrama in hadža, ki sta tesno povezana z življenjem Ibrahima, naj je mir z njim, in njegovih sinov. Ob branju Kur’ana lahko opazimo tudi otroško vdanost ki jo je pokazal Ismail, naj je mir z njim, ko je sprejel zapoved Vzvišenega, da bo žrtvovan kot kurban. Zaradi Ibrahimove trdne vere in Ismailove pripravljenosti, da bo žrtvovan, ga je Vzvišeni Allah odkupil z veliko žrtvijo:
»Sina smo odkupili z bogato žrtvijo« (Es Saffat, 107).
Bratje in sestre,
naše obdobje je zaznamovano s pomanjkanjem empatije v družini in medsebojnih odnosih. Tradicionalne vrednote, ki naj bi krasile vsako družino, so potisnjene v pozabo, medtem ko so na površje prišle lažne vrednote, ki jih promovirajo družbena omrežja, sodoben način življenja in moderni pristopi k vzgoji otrok. Družina temelji na zakonski skupnosti. To je Božji zakon na Zemlji, ki zagotavlja in omogoča življenje človeške skupnosti, ki naj bi temeljila na ljubezni, razumevanju, milosti in miru. Vrednote, ki naj bi krasile vsako družino, so spoštovanje staršev in starejših, negovanje zakonskih odnosov, izboljševanje moralnih norm in duhovnih vrednot, pravilna vzgoja otrok, ohranjanje družinskih vezi ter medsebojno spoštovanje in razumevanje.
Priča smo času, v katerem vse več zakoncev ne želi imeti otrok, čeprav je to eden najpomembnejših dejavnikov za stabilnost in trdnost zakonske zveze. Allah je človeka postavil za svojega namestnika in pooblaščenca na Zemlji ter mu dal nalogo, da obdeluje zemljo in nadaljuje svojo vrsto. Žal človek vse bolj izdaja zaupanje in zanemarja prejeto obveznost. Človek noče opravljati svoje prave vloge na Zemlji. Eden najpogostejših problemov, ki se pojavljajo pri človeku, je zanemarjanje skrbi za starše. Ko gre za odnos med starši in otroki, islam pokorščino staršem povezuje s pokorščino Bogu. Muhammed, naj je mir z njim, je rekel:
»Božje zadovoljstvo je zadovoljstvo staršev, nezadovoljstvo staršev je tudi nezadovoljstvo Boga« (Hadis).
Bog v Kur’anu pravi:
»Tvoj Gospodar zapoveduje da se klanjate le Njemu in ste dobri do staršev« (El Isra, 23).
Drugi problem, na katerega želimo opozoriti, je nasilje v družini, ki se najpogosteje izvaja nad ženskami in otroki. Po podatkih zadnje nacionalne raziskave o pojavnosti nasilja je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. Nasilje je lahko fizično, psihično in spolno. Najpogosteje se dogaja psihično nasilje, pri katerem oseba, ki nasilje izvaja, žrtvi povzroči strah, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, ki so posledica vpitja, lažnih obtožb, zasmehovanja, zastraševanja, vzbujanja občutka krivde, omejevanja druženja z družino ali prijatelji, ljubosumja, žaljenja, poniževanja, povzdigovanja glasu in drugo. Psihično nasilje je pogosto spregledano in podcenjeno, v resnici pa lahko povzroči enake, ali še hujše, posledice kot fizično nasilje.
Morda bo kdo rekel, da se to muslimanov ne tiče. Vsekakor se nas tiče, saj nasilje ne sme imeti verskega ali kateregakoli drugega ozadja oziroma oporišča. Na žalost se to dogaja tudi v naših družinah. Zato opozarjamo, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva, saj nihče nima pravice izvajati nasilja, ker je to kršitev osnovnih človekovih pravic in kaznivo dejanje. Nasilje v družini pušča posledice na vseh njenih članih, še posebej na otrocih, ki lahko enak vzorec živijo naprej in ga razumejo kot sprejemljivega. Muslimanska in vsaka druga družina bi morala temeljiti na dobroti in izvajanju dobrih del, harmoniji, medsebojni ljubezni in usmiljenju do vseh članov družine. Božji poslanec Muhammed, a. s., je prenesel hadis kudsi, v katerem Allah pravi:
»Sužnji Moji, Sebi sem prepovedal nasilje in vam sem prepovedal medsebojno nasilje, zato tega ne počnite!« (Muslim)
Zato nasilje nikakor ni sprejemljivo in je v nasprotju z našim razumevanjem in prakticiranjem vere. Musliman in muslimanka sta dolžna varovati svojo družino v skladu s kur’ansko usmeritvijo:
»O, verniki! Obvarujte sebe in svoje družine pred ognjem« (Et Tahrim, 6).
Muhammed, naj je mir z njim, je skozi svoj sunet (način življenja) pokazal, kako se je treba vesti do članov družine in kako je treba organizirati svojo družino. V zvezi s tem je rekel:
»Najboljši med vami so tisti, ki so najboljši do svojih žena« (Hadis).
Muhammed, naj je mir z njim, je med drugim povedal tudi to:
»Pazite se kletve osebe, ki je doživela nasilje, kajti med njo in Allahom ni nobene ovire« (Hadis).
In tretje vprašanje, ki ga želimo izpostaviti, ko govorimo o družini, je zasebnost. Opažamo potrebo ljudi, da na družbenih omrežjih razkrivajo svojo zasebnost in jo predstavljajo celotnemu svetu. Pogosto se zgodi, da se lažno predstavljamo in objavljamo idilično podobo sebe in svoje družine, medtem ko sta resnična slika in vzdušje našega doma popolnoma drugačna. Nagnjeni smo k virtualnemu predstavljanju, ki izkrivlja dojemanje in razumevanje prave resničnosti, ki je družbena omrežja ne prikazujejo. Obsedenost s številom všečkov in ogledov vsebin, ki jih objavljamo na družbenih omrežjih, popolnoma zanemarja kur’anske usmeritve o varovanju zasebnosti, ki jih Allah daje vernikom v suri El Hudžurat ali Sobe. Ime te sure, Sobe, lahko razumemo kot metaforo za intimne sfere človeškega življenja, saj je vprašanje pravice človeka do zasebnosti eno temeljnih človekovih pravic v islamu. Prav v suri Sobe najdemo naslednji kur’anski ajet:
»O, verniki! Izogibajte se sumničenju, ker so nekatera sumničenja greh. Ne vohunite drug za drugim in drug drugega ne opravljajte« (El Hudžurat, 12).
Spoštovani bratje in sestre,
nemočno spremljamo, kaj se dogaja v Palestini in Ukrajini. Posnetki, ki jih gledamo s teh območij, so zaskrbljujoči. Še posebej težki so prizori ranjenih in prestrašenih otrok, ki so izgubili svoje družine. Sprašujemo se, zakaj? Vsaka vojna je nesmiselna. Bog nas je ustvaril za življenje in ne za medsebojno uničevanje. Vsako življenje je sveto. Bog je lastnik vsakega življenja in le On ima pravico dati in vzeti življenje. Na vidiku so boljši časi za Gazo in Palestino. Zato prosimo Boga, da pomaga ustaviti vojne, da palestinski ter ukrajinski narod zaživi normalno in dostojanstveno življenje brez zatiranja, poniževanja in kršenja osnovnih človekovih pravic.
Spoštovani člani Islamske skupnosti,
ob tej priložnosti se želim zahvaliti za vašo skrb, ki jo izkazujete Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji. Vaš odnos in vaša pripravljenost pomagati pri delu in delovanju naše skupnosti nam vlivata upanje in optimizem v vseh naših prizadevanjih, da z združenimi močmi krepimo džemat in skupnost v dobrobit vseh njenih članov. Iz leta v leto Islamska skupnost beleži boljše rezultate v svojem delovanju. Mektebski pouk v Sloveniji obiskuje več kot tri tisoč mektebskih učencev, v Islamsko skupnost pa je včlanjenih skoraj deset tisoč družin, ki iz svojih sredstev prispevajo za nemoteno delovanje ter uresničevanje programa v skladu s svojo misijo. Zato prosim Boga, da vas nagradi in vam podari dobro zdravje, vam in vašim družinam. Prav tako Ga prosim, da sprejme vsak vaš prispevek, ki ga namenjate za boljše in učinkovitejše delovanje Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji.
Spoštovani bratje in sestre,
bajrami so dnevi veselja. To je priložnost, da drug drugega obiščemo, se pogovorimo in veselimo. Če imamo medsebojne zamere, je bajram priložnost, da si podamo roke in odpustimo morebitne napake. Življenje je prekratko, da bi obračali glavo drug od drugega. Izkoristimo čas, ki nam je podarjen, na najboljši možen način, saj tisto, kar je minilo, se ne bo nikoli več vrnilo.
Naj bodo dnevi kurban bajrama navdih za vse nas, da krepimo družinske vezi in se zgledujemo po Ibrahimu, naj je mir z njim, ki je skrbel za svojo družino in bil vzor v veri.
Želim vam vesel in blagoslovljen bajram. Naj vas Dragi Bog varuje!
Bajram šerif mubarek olsun!
