V nedeljo, 25. junija 2017, je mufti prof. dr. Nedžad Grabus void bajramsko molitev v Ljubljani in nagovoril zbrane vernike. Celoten Muftijev nagovor objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani bratje in cenjene sestre,
danes je prvi dan ramazanskega bajrama leta 1438 po hidžri oziroma 25. junij 2017. Danes je dan državnosti Republike Slovenije. Molimo k Vzvišenemu Bogu, da vsem ljudem, državljanom in državi Sloveniji podari mir in blaginjo ter osebam, ki so na lokalni in državni oblasti podari veliko modrosti, da bodo njihove odločitve pravične za vse državljane. Molimo k Bogu, da bi vsi tisti, ki pošteno in častno opravljajo svoje posle, v Sloveniji imeli mir, razumevanje in dostojno življenje, ter zdravje in uspeh v življenju.
Nihče nas ni silil, da se postimo, to je bil izraz naše pobožnosti
Ramazanski bajram označuje konec meseca posta, v katerem smo se prostovoljno, po lastni izbiri, postili in opravljali bogoslužja z namenom, da se približamo idealom etičnega koncepta, ki ga je zagovarjal naš poslanec Muhammed, naj ga Bog blagoslovi in mu podari mir. Nihče nas ni silil, da se postimo, to je bil izraz naše pobožnosti, svobodne volje in močne vere v Vzvišenega Boga in poslanstvo Muhammeda, naj ga Bog blagoslovi in mu podari mir. Med postom smo lahko razumeli vso požrešnost sodobne civilizacije, ki se hvali z napredkom v materialnem smislu in bogastvu, hkrati pa je pustila, kot pravijo relevantni podatki svetovnih organizacij, več kot milijardo ljudi brez pogojev za normalno življenje. Takšen je svet, nekateri umirajo od lakote, drugi se zdravijo od pretirane debelosti in se ukvarjajo z boleznimi, ki so povezane s sodobnim načinom življenja. V enem delu sveta se mečejo ogromne količine hrane v smeti, v drugem delu ljudje nimajo niti osnovnih prehranskih živil. Bodimo hvaležni Bogu za blaginjo in hrano, ki nam jo je podaril, in bodimo odgovorni v svojem odnosu do viška hrane, ki jo imamo. Tukaj se zastavlja vprašanje, koliko kot verniki razumemo Božja sporočila in koliko smo pripravljeni pomagati drugim? Človek brez resnične vere in zavesti o Bogu v svojem življenju enostavno pade v isto past, v katero je padel prvi človek Adem (Adam), naj ga Bog blagoslovi in mu podari mir, ko ga je zanesel lažni poziv, da njegova oblast lahko ”večno traja”, ali da ga bo ”njegovo premoženje večnega naredilo”, pri tem pa je pozabil, da je samo Bog večen, od vedno in za vedno brez začetka in konca. Ramazanski post nas je osvobajal lažnih in neverjetnih predstav o svetu, ki je na eni strani vidno kazal vso fizično slabost, ki jo ima človek, ko se v času vročih poletnih dni odreka uživanju hrane, vode in vsem užitkom, po drugi strani pa razvija in krepi duhovno moč, odločnost in osvobajanje od formalne usmerjenosti k materialnim aspektom življenja. Post je vzgojni proces, skozi katerega se naučimo razlikovati med trajnimi in prehodnimi vrednotami. Seveda ima post tudi zdravstvene učinke na človeško telo, a najpomembnejši aspekt je razvijanje zavesti o višjih vrednotah, ki nam pomagajo postati duhovno zreli, osvoboditi se sebičnosti, skoposti in malodušnosti, pomagajo nam doživeti duhovno polnoletnost. Oseba, ki se posti, se zaveda svoje vere v Vzvišenega Boga in oseba, ki redno opravlja bogoslužja, postaja potrpežljiva na življenjski poti in pogumno močno prenaša življenjske izkušnje, ukvarja se z izboljšanjem lastnega življenja, a ne povzroča škode drugim ljudem, rastlinam in živalim, kulturnim, duhovnim in materialnim dobrinam, ki jih je razvil človek. Zato smo po mesecu posta duhovno okrepljeni in odločni v opravljanju dobrih del in zoperstavljanju vsem slabostim, ker se približujemo idealom kur’anskega poziva, v katerem nas spodbuja: ”… da smo skupnost, ki k dobremu poziva, ki zapoveduje krepost in poštenje, a zlo prepoveduje, da bi bili rešeni.” (Kur’an, Alu Imran, 104)
Če bomo vero razumeli tako, lahko pričakujemo, da bomo med skupinami rešenih in zmagovalcev. Trajna vrednota ramazanskega posta je v duhovni rasti vsakega vernika.
Mi smo muslimani po svobodni izbiri
Boj za dostojno življenje je želja vsakega človeka. To je druga vrednota, o kateri razmišljamo za ta bajram. V našem razvoju nas določa mesto rojstva, poreklo, družbeni status naših staršev, država, v kateri odraščamo, jezik in domovina, katerima pripadamo, in seveda vera, v kateri smo bili rojeni oziroma smo jo podedovali. Danes smo se na bajramski molitvi zbrali zato, ker pripadamo isti veri in delimo isto versko čustvo. Islam je pomemben del naše identitete. V islamu imamo duhovno moč, ki nas pelje skozi življenje, in upanje za rešitev na Prihodnjem svetu. Vera je močna samo, če ima človek svobodo izbire. Mi smo muslimani po svobodni izbiri. V sodobni družbi je lažje biti dostojanstven. Zahvaljujoč svobodi slovenske družbe je mogoče razvijati tudi našo identiteto. Ta svoboda je skupno dobro, ki mu moramo vsi dati svoj prispevek.
Svet je v nenehnem gibanju, globalna civilizacija, komunikacije in človeška stalna želja, da obvlada z materialnimi dobrinami in si podreja drugega človeka, so postali sestavni del naših življenj. V klasni družbi so obstajali različni razredi ljudi. Svet je preživel sramno obdobje sužnjelastništva, v katerem so eni druge pretvarjali v sužnje. Tudi danes obstajajo različne oblike suženjstva, toda svet je napredoval v civilizacijskem in pravnem smislu, zato se o tem več govori, a nove oblike suženjstva se v jezikovnem smislu mehčajo in evfemizirajo ne glede na dejstvo, da so številni ljudje povsod po svetu v resničnem ali neformalnem suženjstvu. Številni posamezniki ne morejo odplačati dolgov, nimajo svobode gibanja in pravice za normalno delo. Priče smo, koliko posameznikov je prevaranih in koliko delavcev ni prejelo pošteno zaslužene plače v podjetjih, ki so v stečaju zaradi požrešnosti njihovih lastnikov in odgovornih vodilnih vodij. Veliko večji izziv in težava sodobne civilizacije je dolžniški in popolnoma odvisen status slabih držav in celotnih narodov. Zato se v svetu vodijo številne vojne. Vojna vedno povzroča nasilje. Nasilje povzroča zlo, trpljenje, sovraštvo. Vsako nasilje povzroča sovraštvo, zastruplja medčloveške odnose, ki se najprej manifestirajo v verbalnih napadih na ljudi, za katere se meni, da so drugačni in ”fiktivno odgovorni”, a to potem pelje v fizično nasilje. Potem se nasilje opisuje kot etnično, desničarsko, versko ali podobno. Skupna značilnost vsakemu nasilju je, da uničuje vzpostavljen red na zemlji. V Kur’anu o tem beremo naslednji stavek:
”Ko se jim reče: ‘Ne povzročajte nereda na Zemlji’, pravijo: ‘Mi samo red delamo!’ Tako torej! In res nered počno in tega ne čutijo.” (Kur’an, Al-Bekara, 11-12)
Mi smo majhna skupnost, toda nevihte, ki se dogajajo v svetu, nam občasno prisolijo klofuto
Nestabilnost in negotovost v svetu, posebej na Bližnjem vzhodu, ki je bogat z najpomembnejšimi resursi, ki so potrebni za normalno funkcioniranje sodobne civilizacije, brez katerih ne bi bil možen sodobni način življenja, proizvaja tako družbeno kot tudi ideološko konfrontiranost na regionalni in globalni ravni. Ta nestabilnost ima globalne posledice na področju varnosti ljudi in materialnih dobrin. Mi smo majhna skupnost, toda nevihte, ki se dogajajo v svetu, nam občasno prisolijo klofuto in postanemo predmet manipuliranja, žaljenja in opravljanja samo zato, ker pripadamo veri islam. Kot verniki in ljudje smo žalostni zaradi insinuacij, toda naš navdih so Musa (Mojzes), Isa (Jezus) in Muhammed, naj jih Bog blagoslovi in jim podari mir, ki so preživljali podobne življenjske izkušnje. Isa (Jezus), naj ga Bog blagoslovi in mu podari mir, je hodil od Poncija do Pilata in razlagal svojo misijo. Isa (Jezus), naj ga Bog blagoslovi in mu podari mir, je bil potrpežljiv, rad je imel ljudi, pomagal je slabotnim in širil ljubezen med svojimi privrženci.
Kot verniki moramo imeti jasen odnos do vseh negativnosti in slabih stvari. To je bistvo našega pogleda na svet. Vzvišeni Bog v suri Al-Maida pravi:
”Ti reci: ‘Grdo in lepo ni isto, pa čeprav te je mnoštvo grdega začudilo!’ In zavedajte se Boga, z umom obdarjeni, da bi uspeh dosegli!” (Kur’an, Al-Maida, 100)
Iz tega kur’anskega stavka razumemo, da tisti, ki se zaveda in je razumen zna narediti razliko med grdim in lepim. Vernik, ki ja zavesten, nikoli ne podpira slabih in grdih stvari. V Kur’anu se poudarja, da bo vsak od nas zase odgovarjal za svoja dejanja.
”Vsak človek je odgovoren za tisto, kar sam naredi.” (Kur’an, At-Tur, 21)
Sodobni pravni sistem in moderni način življenja vsako osebo obravnava kot posameznika. Drugače je s propagandnimi aparati, ekstremisti, ki poskušajo cele narode, države ali vere kolektivno obtožiti ali stereotipizirati in jih predstaviti v negativni luči. Mi živimo v družbi, ki spoštuje človekove svobode. Nobena družba ni idealna, ker se po svojem pomenu svet, v katerem živimo, imenuje dunjaluk ali spodnji svet (es-sufla) v odnosu na Prihodnji svet, ki se imenuje džennet, raj ali višji svet (el-ulya). No, slovenska družba, v kateri živimo, zagotavlja človekove svobode, svobodo vere in državljanske svobode. To so vrednote, ki so skupne vsem ljudem in te vrednote moramo vsi skupaj čuvati. Moramo biti socialno občutljivi na določena vprašanja, ki izzivajo konflikte in odpor širše družbene skupnosti, do vprašanj, ki so drugačna od ustaljenega načina življenja. Bistvo vere je v etiki in dobroti, in ne v formi ter izolaciji. Zato je naše prizadevanje, da po mirni poti in z veliko mero potrpežljivosti dosežemo svojo pravico za izgradnjo džamije v Ljubljani in dostojno življenje muslimanov v Sloveniji, brez konfliktov rodilo sadove. Dolgo je trajalo obdobje ”igric” in politične obstrukcije vprašanja izgradnje džamije. Zato je to obdobje ostalo v našem spominu kot obdobje, v katerem smo morali s sklonjeno glavo hoditi po Ljubljani zaradi načrtnega obeleževanja ene verske skupine samo zaradi želje, da ima dostojen prostor za svoje molitve in izobraževalne programe. Danes, v drugačnih okoliščinah, moramo narediti vse, da se zoperstavimo ideologizaciji vere, mentalni getoizaciji in širjenju idej, ki islam predstavljajo kot izolirani način življenja. Takšne ideje moramo zavreči ne glede na to, ali prihajajo iz krogov ljudi, ki pravijo, da razlagajo islam, ali iz krogov, ki so zoper islam kot takšen. Moč Islamske skupnosti je bila in bo ostala v odprtosti, ljubezni do Boga, soseda in življenja, univerzalnih idej, odgovornega delovanja in povezovanja s širšo družbeno skupnostjo.
Katerikoli uboj ali samomor, ki ima za posledico ubijanja nedolžnih ljudi, ni in ne more biti opravičen z vero
Sodobne družbe imajo velik problem z radikalizacijo in ekstremizmom, ki peljejo v nasilje, desničarsko ali versko. Od najzgodnejših dni razvoja islamskega učenja je bil promoviran pozitiven odnos do življenja in jasno je bilo poudarjeno, da je prepovedan umor nedolžnega človeka ali samomor. Obstajala so celo posebna pokopališča za osebe, ki so delale samomore, zato da bi se pokazalo, da je to nesprejemljivo dejanje. Pomembno je ponavljati, da je samomor v islamskem nauku ne samo velik greh, temveč samomorilec ne bo prišel v džennet (raj). Zato ponavljamo, da katerikoli uboj ali samomor, ki ima za posledico ubijanja nedolžnih ljudi, ni in ne more biti opravičen z vero, to je ne islamsko in proti islamsko dejanje. To je dejanje zoper vero kot takšno. Moramo to ponavljati, ker ekstremistični diskurz vpliva na naša življenja in življenje sodobnega človeka. Vera, ki vzgaja človeka in razvija ljubezen in spoštovanje do življenja, ima moč spreminjati svet. Mi smo ljudje mira, v miru želimo vzgajati svoje otroke in živeti z vsemi ljudmi. Nismo naivni, ena od najmočnejših industrij v svetu je vojaška industrija. Zaradi vojaških konfliktov in terorističnih napadov stradajo številni nedolžni ljudje. V naših mislih so nedolžni otroci in nedolžni ljudje ne glede na to, ali prihajajo iz Centralnoafriške republike, Južnega Sudana, Mjanmara, Sirije, Iraka, Londona, Pariza, Bruslja ali kateregakoli drugega mesta na Zemlji. Vsi smo eno človeštvo in se vračamo k Istemu Stvarniku. Vsaka mati čuti žalost za izgubljenim nedolžnim otrokom ne glede na etnično ali versko identiteto. V svojih molitvah se spomnimo vseh nedolžno umrlih in molimo k Vzvišenemu Bogu, da nam podari mir, s svojimi dejanji pa si zanj prizadevajmo.
V Sloveniji se je v nekaterih medijih znatno povečal antimuslimanski in islamofobični diskurz
Slovenija je mirna država, tradicionalno ljudje v Sloveniji živijo v slogi in razumevanju. Mi v Islamski skupnosti bomo svojo nalogo vedno opravljali tako, da bomo mlade učili, da cenijo in spoštujejo vsako živo bitje. Nismo in ne moremo biti odgovorni za slabe zakonske rešitve, ki so pustile možnost organiziranega islamskega delovanja izven institucij Islamske skupnosti. Mi smo lahko odgovorni samo za svoje delo. Za druge organizacije izven organiziranega delovanja Islamske skupnosti, ki se ukvarjajo z islamskim vprašanjem, nismo odgovorni. Slovenski pravni sistem je prvi in edini iz kroga držav z avstro-ogrsko pravno dediščino, ki je pred več kot sto leti reguliral vprašanja delovanja Islamske skupnosti, uvedel pluralizem na tem področju. Čas bo pokazal, ali je bila ta odločitev pravilna. V Islamski skupnosti menimo, da je to napačno. Veliko je dokazov za našo trditev, ki so to velikokrat potrdili. Slovenski javnosti želimo jasno povedati, da je misija Islamske skupnosti razvijati odnose in zaupanje med ljudmi, da živijo v slogi, miru in medsebojnem spoštovanju. Da bi se to razvilo, je potrebno usklajeno in odgovorno delovanje vseh pomembnih dejavnikov v družbi. V Sloveniji se je v nekaterih medijih znatno povečal antimuslimanski in islamofobični diskurz. Ta ideološka matrica obstaja že dlje časa, na javni sceni se menjujejo samo liki, ki so njeni predstavniki. Pozivamo odgovorne, da se resno lotijo tega vprašanja, ker eno sovraštvo vedno rojeva drugo sovraštvo. V Sloveniji se nobena druga verska skupnost ne mora vedno opravičevati in razlagati, zakaj gradi svoj verski objekt ali zakaj sploh obstajamo v Sloveniji. Takšen pritisk, ki ga kot svojo mantro ponavljajo predstavniki ideološke matrice, ki zastopa odprto sovraštvo do islama in muslimanov, se opravičuje s svobodo govora. Nekateri tekmujejo kakšne atribute, nove jezikovne sintagme in večja ponižanja bodo izrekli na osnovne islamske pojme in verovanje. Svoboda močnih in velikih se meri, na kakšen način obravnavajo manjšinske skupnosti. Mi nimamo uradnega statusa manjšine, smo samo statistična manjšina, nimamo lobijev, nimamo vpliva na oblast, zato nismo enakopravni v tem nepravičnem boju. Hvala Bogu je to mnenje manjšine, ker večinski del slovenske javnosti spoštuje načela enakosti in enakopravnosti vseh ljudi. Moder rek pravi: ”Nikoli ne podceni majhne modrosti, majhne bolezni in majhnega ognja”. Čeprav je videti majhno in marginalno mišljenje, ga je potrebno povedati, da vsi, ki delijo ljudi, širijo sovraštvo in polarizirajo družbo niso dobronamerni. Točno je, da je za nami status ”kletne” in ”marginalne” skupnosti, status, ki je obeležil naše delovanje v preteklih sto letih. Z izgradnjo džamije v Ljubljani smo postavili Islamsko skupnost na religijski zemljevid Slovenije. To smo zahvaljujoč demokratičnemu in pluralnemu standardu, ki vlada v slovenski družbi ter pravni državi, dosegli po trnovi poti, ki je trajala 48 let. Novi status zahteva od nas resnejši in sistematski odnos do delovanja Islamske skupnosti. Vsem tistim, ki v svojem srcu nosijo sovraštvo, sporočamo, da sta ljubezen in mir tisto, kar traja, medtem ko sovraštvo uničuje človeško dušo in srce. Kot se človek zdravi od fizičnih bolezni, se mora zdraviti tudi od bolezni sovraštva do nekoga ali nečesa. Bog, napoti na Pravo pot vse tiste in podari luč vsem tistim, ki jih je prevzelo sovraštvo do muslimanov, kristjanov, judov ali kateregakoli človeka na Zemlji in pokaži jim pot, na kateri sveti Tvoja luč in pot ljubezni. Bodite dostojanstveni, potrpežljivi in po mirni poti uresničujete svoje pravice. To je pot tistih, ki so rešeni.
Mi smo sposobni dokončati izgradnjo džamije z lastnim naporom
Bratje in sestre, vi ste pokazali svojo ljubezen do džamije. Vi ste s svojimi donacijami in prostovoljnimi prispevki pomagali, da kupimo zemljišče za džamijo, da sami rešimo gordijski vozel premoženjsko-pravnih odnosov za javno cesto in infrastrukturo ter jo sami zgradimo. Prispevali ste iz svojih skromnih dohodkov in zavedali ste se dejstva, da dobro delo ostaja, a da je življenje prehodno. Naš uspeh veseli prijatelje, ki so velika večina v Sloveniji, hvaležni smo jim za podporo in razumevanje pri vprašanju izgradnje džamije. Posebej smo hvaležni našim sosedom, ki so pokazali potrpežljivost in človeškost v času izvedbe gradbenih del. V času devetih let, odkar konkretno traja delo na nakupu zemljišča in izgradnji džamije, smo spoznali na tisoče ljudi, ki imajo veliko srce in so se s svojo vero in ljubeznijo vgradili v temelje naše džamije. Mi smo sposobni dokončati izgradnjo džamije z lastnim naporom, kot smo bili sposobni kupiti zemljišče, ki je bilo predrago za verski objekt, toda uspeli smo. S svojimi sredstvi smo zgradili dostopno cesto in infrastrukturo do džamije in brezplačno jo bomo podarili na uporabo vsem meščanom in obiskovalcem Ljubljane. O prihodnjih načrtih glede dokončanja džamije vas bomo pravočasno obvestili.
Ni nam jasno, zakaj predstavniki oblasti na državni ravni ne pokažejo svojega spoštovanja do velikega števila državljanov vsaj tako, da čestitajo bajram
Od predsednika Slovenske škofovske konference, ljubljanskega metropolita monsinjorja Stanislava Zoreta, smo prejeli bajramsko čestitko. Katoliška cerkev je kot največja in najpomembnejša verska organizacija v Sloveniji in za slovenski narod prepoznala vlogo Islamske skupnosti v gradnji miru in medsebojnega življenja. Katoliška cerkev kaže civilizacijsko raven razumevanja medverskega spoštovanja in dialoga. Hvaležni smo jim za to, ker odnos Katoliške cerkve kaže, da so tisti, ki vnašajo nemir v naša srca, ko napadajo džamijo in podcenjujejo delovanje Islamske skupnosti, na napačni poti. Ni nam jasno, zakaj predstavniki oblasti na državni ravni ne pokažejo svojega spoštovanja do velikega števila državljanov vsaj tako, da čestitajo bajram, če že ne obstajajo zakonske podlage, da se Islamski skupnosti vsaj simbolično pomaga pri izgradnji javne infrastrukture in urbaniziranju novega področja v Ljubljani. Ko bi predstavniki oblasti čestitali bajram, bi bil to znak, da je oblast inkluzivna in se vsi državljani počutijo dostojanstveno in sprejeto v družbi. Mogoče bi bil to znak, da se dolgoročno omogoči ljudem, da imajo prost dan ob svojem prazniku. Molimo k Bogu, da podari modrost predstavnikom oblasti, da spremenijo svoj odnos do tega vprašanja. Prazniki so dnevi posebnega veselja in praznovanja, zato je potrebno radost deliti s svojimi najbližjimi in sosedi. Ponovno ponavljamo, da je danes dan državnosti Republike Slovenije, molimo k Vzvišenemu Bogu, da vsem ljudem in državi Sloveniji podari blaginjo, oblastnikom pa veliko modrosti, da bodo njihove odločitve pravične za vse državljane.
Vesel in srečen bajram!