V Rimu je od 1. do 3. decembra 2016 pod visokim pokroviteljstvom predsednika Italije in v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve ter italijanskega Inštituta za mednarodne politične študije organiziran Sredozemski dialog.
Srečanja so se udeležili predstavniki iz 55 držav, visoki predstavniki držav, vplivni poslovneži, politiki, kulturniki in predstavniki nevladnih organizacij. Mufti prof. dr. Nedžad Grabus je govoril na panelu ”Premagovanje sektaštva: definiranje religijske nestrpnosti”. Panel je moderiral Luigi Narbone, direktor za bližnjevzhodni program Inštituta za evropske študije v Italiji. Na panelu sta poleg muftija govorila tudi profesor Oliver Roy, šef katedre za Mediteranske študije na Inštitutu za evropske študije, in Peter Mandaville z Ministrstva ZDA z oddelka Religija in globalni odnosi. Analizirani so sodobni odnosi, težave, vprašanja in izzivi v razumevanju globalnih vprašanj ter vloge religije v družbenih procesih v sredozemski regiji.
Mufti Nedžad Grabus je govoril o težavah neobstoja skupnega spomina in muslimanskega narativa v širšem evropskem kontekstu. Povedal je, da v jugovzhodni Evropi obstajajo povezujoči elementi, in sicer v državah, v katerih je islam prisoten več stoletij, a je omenjena težava en od vzrokov neobstoja pripadnosti in problemov z identiteto pri velikem deležu muslimanov v Zahodni Evropi. Zato ima veliko muslimanov v Evropi težave s samopercepcijo in posledično samoizolacijo v družbi. Situacijo otežuje še dejstvo, da se v uradnem izobraževalnem sistemu in sploh v evropskem prevladujočem mišljenju muslimane predstavlja kot ”druge” in tujce. Muslimanska identiteta je postala dominirajoč element v definiranju tujcev muslimanov, ne glede na njihovo etnično, nacionalno ali jezikovno poreklo. To odpira prostor radikalnim in ekstremnim elementom, ki s svojimi propagandnimi programi manipulirajo z velikim številom mladih muslimanov, ki so zaradi neprimernega izobraževanja in zmanjšanih možnosti integracije v glavne tokove družbe v ”identitetnem” vakuumu. Nujno je potrebno razvijati zavest o muslimanski evropski kulturni dediščini, ki je globoko ukoreninjena v različnih evropskih državah. Potrebno je krepiti organizacijske in kadrovske kapacitete, ki bodo sposobne praktično in teoretično prevzeti odgovornost v razlaganju vere in odločno zavrniti nazadnjaške in retrogradne prakse, ki šibijo muslimanski civilizacijski pogled na svet. Spoštovanje različnosti in svoboda izbire vere je ključna odlika islama. Dodatna težava je neobstoj uradnih izobraževalnih inštitucij v evropskem kontekstu, na katerih se lahko dobi in doseže izobrazba, osvoji analitično-kritično mišljenje, ki bo znalo razlikovati med bistvenimi sporočili, nauki in zgodovinsko vsiljenimi razlagami in obrazci razumevanja vere. Od paradigme mirnega razumevanja vere Muhammeda Alija, ki je zaradi pogleda na islam zavrnil odhod v vojno, smo v preteklih letih šli skozi izkušnjo, da se zaskrbljujoč odstotek konvertitov iz Evrope bojuje v Siriji in Iraku. Mufti Grabus se je referiral tudi na stališča profesorja Oliverja Roya, da uradne džamije niso mesta radikalizacije mladih ljudi. Večina je imela neformalno izobraževanje o islamu in so bili večinoma radikalizirani prek spleta. Mufti Grabus je poudaril, da je Fakulteta za islamske znanosti v Sarajevu izredna izobraževalna ustanova, ki kombinira tradicionalni sistem in sodobno razumevanje in razlaganje islama, ki zagotavlja dolgoročno versko stabilnost v širši regiji. Profesor Oliver Roy je pohvalno govoril o omenjeni fakulteti kot o ustanovi, na kateri se pridobiva izobrazba, ki je v skladu z evropskimi vrednotami. Poudaril je, da v večini evropskih držav danes živijo muslimani, ki pripadajo srednjemu družbenemu sloju, in imajo enake želje in prizadevanja kot vsi ostali prebivalci. Meni, da je potrebno dovoliti razvijanje islama kot normalne, ”vidne” religije v Evropi, kar je predpogoj nemarginalizacije v družbi, saj bi v nasprotnem radikalni elementi manipulirali z islamom.