Maribor, 14. januarja (STA) – Po prepričanju muftija Nedžada Grabusa je nujno medsebojno spoštovanje, pa tudi obsojanje vsakršnega nasilja, ne glede na to, kdo ga je storil. “Popolnoma napačno je pripisovati ekstremizem izključno samo eni kulturi ali veri… Kjer se začne sovraštvo, ne moremo govoriti o svobodi govora,” je dejal na današnjem simpoziju v Mariboru.
Grabus je v svojem nagovoru ovrgel nekatere stereotipe glede muslimanov in med drugim poudaril, da ne držijo teze, da islam ne sprejema drugačnih pogledov in kultur ali pa da upravičuje nasilje. “Islam ne pozna diskriminacije na rasni, verski, jezikovni ali narodnostni osnovi. Obstajajo pa muslimani, ki diskriminirajo druge. Muslimani so človeška bitja, ne angeli. Ali ravnajo pravilno, ko to počnejo? Seveda ne,” je povedal na mednarodnem znanstvenem simpoziju Sožitje med kulturami – poti do medkulturnega dialoga, ki ga je danes na mariborski filozofski fakulteti priredil Center za medkulturno sodelovanje z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike.
V Sloveniji se lahko po muftijevih besedah pohvalimo “z mirnim sožitjem in moderno skupnostjo muslimanov, ki je sestavni del slovenske družbe”. “To je treba razvijati in negovati, da se ta nivo spoštovanja ohrani in razvija. V kriznih časih se krepijo ekstremisti, zato je nujno ustrezno reagirati in zaustaviti porast nestrpnosti,” je dejal in izrazil upanje, da se takšni dogodki, kot je bil sredin s svinjskimi glavami na gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani, ne ponovijo.
“Govoriti moramo o tem, da v demokratični družbi obstajajo različna verovanja, različna mnenja, a vsi moramo spoštovati zakone. Razumem, da določeni krogi mislijo, da so samo muslimani krivi za vse, kar se dogaja v svetu, a takšni pogledi nestrpnežev ne bodo pripeljali do medsebojnega spoštovanja. Tudi mi kot islamska skupnost vedno obsojamo vsa slaba početja, ki jih naredijo muslimani, ampak pričakujemo od širše družbe, da razume, da ima tudi svoboda govora določene meje. Kjer se začne sovraštvo, ne moremo govoriti o svobodi govora,” je dejal.
Zbrane na simpoziju sta nagovorila tudi upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres in evangeličanski škof Geza Filo. Tudi krščanska vera po njunih besedah uči ljudi spoštovanja drugih kultur in religij. “Četudi je različnost kultur, kot vsaka druga različnost med ljudmi, lahko izvor napetosti, ki lahko dobijo včasih rušilne in tragične razsežnosti, nas vse ta različnost tudi bogati. Na nas je, da izberemo eno od teh dveh možnih poti,” je dejal Stres.
Medsebojno spoštovanje po njegovem prepričanju ne pomeni le brezbrižnost ali strpnost do drugega. “Spoštovanje zahteva več. Vzbuja vedoželjnost in željo po spoznanju. Napetosti med pripadniki različnih kultur so v veliki meri posledica predsodkov, predsodki pa so posledica nepoznavanja,” je dejal Stres. Spoštovanje je lahko po njegovih besedah uspešno le, če je obojestransko in če spoštuje človekove pravice.
Tudi evangeličanski škof Filo je poudaril, da sožitja ni mogoče doseči, če se zviška gleda na drugačnega od sebe. “Če hočemo v naši družbi ustvariti humano življenje in sami pri sebi napredovati v človečnosti, je nujno, da vzpostavimo med seboj pravo sožitje. To pomeni, da drug drugega sprejemamo odprto, brez zadržkov, v njegovi drugačnosti, v njegovi enkratnosti, in da ga kot takega tudi zavarujemo in v družbi omogočamo,” je dejal. “To je nujno, če hoče človeštvo v današnjih razmerah preživeti.”