V začetnem obdobju islamske civilizacije so mnogi učenjaki med učenjem in svojo vero videli jasno povezavo, zaradi česar so začeli opazovati svet in premišljevati o njem. O tej medsebojni povezanosti pričata tudi arabska beseda za džamijo džami, kar pomeni univerza. Učenjaki so prve univerze ustanovili v muslimanskem svetu, od severne Afrike do Bližnjega vzhoda. Univerza Al-Azhar v Kairu je še danes eno od študijskih središč. Maroška univerza Al Qarawiyin velja za najstarejšo univerzo na svetu in še danes dodeljuje diplome.
Velika izbira predavanj na univerzah je privabljala študente od blizu in daleč. Najbolj južna od velikih univerz je bila v Maliju, v zahodni Afriki. Zrasla je ob mestni mošeji, ustanovljena leta 989, in v 12. stoletju jo je obiskovalo 25 tisoč študentov. Poleg preučevanja Kur’ana so se na njej lahko udeležili predavanj iz prava, književnosti, medicine, matematike, geografije, zgodovine in umetnosti.
Ali ste vedeli: V starodavnih univerzah so se študentje zbrali okrog učenjaka, ki je sedel na dvignjenem sedežu. Ta vzvišeni položaj je zrcalil njegov status; danes najdemo njegovo zapuščino v angleškem izrazu chair, kar pomeni profesorsko mesto ali predsedujočega na sestanku.
Bralci so v začetnem obdobju islamske civilizacije visoko cenili lepa in na roke napisana besedila. Povpraševanje po kopijah je bilo precejšnje, a je za izdelavo vsake od njih bilo potrebnega veliko časa in truda. Tako so rokodelci hitro sprejeli tehniko tiskanja s klišeja, ki so jo razvili Kitajci v 4. stoletju, in jo uporabili za izdelavo več kopij. Skoraj 500 let pred slavnim izumom tiskarskega stroja Johannesa Gutenberga so ljudje lahko kupovali in prebirali tiskana besedila v arabščini.