V petek, 9. januarja 2015, je bila v Ljubljani organizirana tribuna z naslovom “Muhammed, poslanec svetovom”, na kateri je predaval mufti dr. Nedžad Grabus.
Povabilu na prvo tribuno v letošnjem ciklusu tribun, ki jih pripravlja Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, se je odzvalo ogromno število ljudi.
V svojem enournem predavanju je mufti dr. Nedžad Grabus o Muhammedu kot poslancu svetovom spregovoril v drugačni luči, kot smo navajeni v preteklosti. Tako je izpostavil, da ‘’je Muhammed, a.s., oseba, ki po več kot štirinajstih stoletjih inspirira in navdihuje miljone ljudi po vsem svetu. Danes razprave o Muhammedu, a.s., zaradi poenostavljene in neredko namerno izkrivljene slike o Muhammedu, a.s, v Evropi izzivajo napetosti. Za muslimane je Muhammed, a.s., zadnji Božji Poslanec, pečat poslanstva in z njim je izpopolnjena veriga poslanstva od Adema prek poslancev, kot so Nuh, Musa in Isa, a.s. V 20. stoletju je nastal nov naziv za Muhammeda, a.s. Poimenujejo ga Poslanec islama. To je nastalo v orientalističnih in islamoloških krogih, prevzeli pa so ga tudi nekateri muslimanski avtorji. Res je, da je Muhammed, a.s., poslanec islama, toda to so bili po islamskem učenju tudi drugi Božji poslanci. Zavestno ali nezavestno tudi muslimanski avtorji na takšen način islam reducirajo samo na Muhammeda, a.s., ob tem pa pozabljajo, da je islam po islamskem učenju vera vseh Božjih poslancev.
Muhammed, a.s., se je od samega začetka boril za družbeno-ekonomsko pravičnost in poskus vzpostavitve enakosti med ljudmi skozi zaščito slabših in nezaščitenih kategorij v družbi. Ideje o družbeni pravičnosti, humanizmu, obvezi zaščite sirot, materialnem skrbništvu sirot in revnih, obvezi plačevanja davka, čiščenje imetja skozi zekat in druge forme, ki so vzpostavljene na idejni in teoretični ravni, ki so bile zasnovane na veri v Boga, so bile ideje, ki so navdihnile najširše sloje družbe.
Muhammed, a.s., je imel močno voljo in je bil zelo zavzet za uspeh svoje misije. Celotna misija Muhammeda, a.s, je povezana s konkretnimi mesti in konkretnimi osebami. On je bil osvetljen z Božjo lučjo in Božjo milostjo, a je za uspeh svoje misije moral vložiti nadčloveški napor. Muhammed, a.s., ni bil zadovoljen s površnim prenašanjem razodetja, temveč si je želel resničnega uspeha svoje misije.
V islamski tradiciji obstaja poseben odnos do Poslanca, a.s. Znani so primeri fizičnih in verbalnih napadov na Muhammeda, a.s., a ob tem niso zabeleženi primeri maščevanja. Poslanec, a.s., svojih ashabov ni spodbujal k maščevanju zaradi neprijetnosti, ki jih je doživljal. To je dober primer duhovne moči Božjega Poslanca, a.s., in moči, ki jo je prenesel na svoje sodobnike. Ideja nenasilja, ki jo je zagovarjal Muhammed, a.s, je potisnjena z neprimernimi manifestacijami in demonstracijami jeze v sodobnih atakih, napadih in poniževanju misije Poslanca, a.s. Ob tem se pozablja na potrpežljivost in vztrajnost, ki jo je sam zagovarjal pri sobivanju človeških src. Poslanec se spoštuje z ljubeznijo in ne s sovraštvom do drugih. Arabski pesnik Sufjan sin Harisov je napisal pesem in tako napadel Muhammeda, a.s. Hasan sin Sabitov je na to odgovoril skozi naslednje verze:
Posmehuješ se Muhammedu, jaz bom za njega odgovoril,
zato bom imel nagrado pri Bogu;
norčuješ se iz njega, a nisi ga dostojen,
eden najslabših se želi odkupiti z enim najboljših;
posmehuješ se plemenitemu, dobrohotniku, čistemu,
Božjemu zaupniku, ki mu moramo biti predani.
Moč vere Muhammeda, a.s., je bila tako potrjena, da je njegova misija dobila novo dimenzijo, ki bo spremenila zgodovino človeške civilizacije. Tako je na svetovno sceno postavila obnovljeno učenje vere vseh Božjih poslancev – islam.
Cilj misije Muhammeda, a.s., je bil pričevanje in spoznanje vere v Gospodarja svetov’’, je med drugim povedal mufti dr. Nedžad Grabus.
Ob koncu predavanja je sledil zanimiv pogovor. Vrstila so se vprašanja prisotnih, na katera je mufti dr. Nedžad Grabus odgovarjal ter poslušalcem dajal nasvete, kako in na kakšen način je treba dojemati in razumevati Muhammeda, a.s., v sodobnih časih.
