Dvajseti džuz se začenja s 56. ajetom sure En-Neml. Muhammed, a.s., in njegovi prijatelji so zaradi njenih začetnih črk na začetku to suro poimenovali Ta-Sin.
Ta džuz vsebuje še celo suro El-Kasas in 49 ajetov sure El-Ankebut. Vse tri sure so razodete v Meki, čeprav obstajajo razlage, da je sura El-Ankebut medinska sura in je 85. ajet sure El-Kasas razodet v času selitve Poslanca, a.s., iz Meke v Medino. Ta džuz vsebuje sporočila o Kur’anu, o jasni Resnici, o Musa (Mojzes), a.s., in faraonu. Prav tako govori o Musa, a.s., in njegovem narodu, o Sulejmanu (Salomon), a.s., in njegovi vojski, ki je bila sestavljena iz ljudi in ptic, o njegovem srečanju z mravljami, … V tem džuzu se govori o dajanju miloščine, o vrednosti znanja, o verovanju in skušnjavah, o potrpežljivosti v težavah in o zahtevnih misijah Božjih poslancev.
Kakor je že znano, je peti temelj verovanja verovanje v Sodni dan. Nihče razen Allaha, dž.š., ne ve, kdaj bo nastopil Sodni dan. A Allah govori o velikih in majhnih predznakih. Majhni predznaki bi morali na ljudi delovati tako, da se vrnejo k svojemu Gospodarju. Veliki predznaki so tisti, ki bodo neposredno napovedali Sodni dan. Spoznanje, da je Allah edini, ne bo koristilo tistemu, ki bo to spoznal po pojavu velikih predznakov, če prej ni verjel v Allaha. V tem džuzu se kot en izmed velikih predznakov Sodnega dne omenja dabbetu-l-erd (žival iz zemlje): ”In ko bo napočil čas kaznovanja, bomo storili tako, da bo iz zemlje prilezla žival, ki jim bo rekla, da ljudje niso prepričani v naše dokaze.” (En-Neml, 82) Ta žival se bo pojavila v zadnjih trenutkih, ko se bodo ljudje popolnoma sprevrgli in ne bodo upoštevali ukazov Allaha, dž.š.
Imam Ahmed, prav tako ta hadis prenaša tudi Muslim, pravi, da je Huzejf bin Usejd el-Gaffari, r.a., rekel: ”Allahov Poslanec, a.s., nas je opazoval iz svoje sobe, ko smo se pogovarjali o Sodnem dnevu, in je rekel: ‘Sodni dan ne bo nastopil, dokler ne vidite deset njegovih predznakov: Dim, Dedžal, žival iz zemlje, vzhod sonca na zahodu, spuščanje Isa (Jezus), a.s., na zemljo, Jedžudž in Medžudž, tri pomračitve: pomračitev z vzhoda, zahoda in pomračitev na Arabskem polotoku, zadnji znak pa je ogenj iz Jemena, ki bo preganjal ljudi k mahšeru (zbiranju).”
V ajetih 20. džuza Allah posebej poziva vernike, da na tem svetu izberejo zanesljivo oporo in Njega vzamejo za svojega zaveznika, saj je on edina zanesljiva opora. Na Sodnem dnevu se bo pokazalo, da so vse tuzemeljske opore in božanstva bili le puste utvare. Kdor je imel zaščitnika v Allahu, bo varen.
”Tisti, ki govorijo: ‘Gospodar naš je Allah’ in kasneje ostanejo pri tem, pristopijo meleki: ‘Ne bojte se in ne žalostite se in veselite se dženneta, ki vam je obljubljen. Mi smo zaščitniki vaši na tem in onem svetu; na drugem svetu boste imeli vse tisto, kar bodo vaše duše poželele in kar boste zaželeli – imeli boste, počaščeni boste od Tistega, ki odpuša in ki je milosten.” (Fussilet, 30–32)
Sura El-Ankebut (Pajek) opozarja na to, da so vsi zaščitniki, mentorji in zavezniki kot pajkova mreža: ”Tisti, ki mimo Allaha izberejo druge zaščitnike so podobni pajku, ki si stke dom. Vendar najslabši dom je ravno pajkov, naj vedo!” (El-Ankebut, 41)
Muhammed Asad za pajkovo mrežo pravi, da simbolizira lažna prepričanja in lažne vrednote, ki jih odpihnejo vetrovi časa. Kdor ima Allaha na svoji strani, se ne boji ničesar, kdor je proti Allahu, ni varen in miren, četudi ga podpirajo vse sile na svetu. Iskreni iman (verovanje, vera v Boga) je največje dobro. Kdor ga izgubi, je ostal brez vsega.