V nedeljo, 2. novembra 2013 po luninem koledarju je po sončnem zahodu nastopilo 1435. hidžretsko leto. Arabska beseda »hidžra« pomeni preselitev božjega poslanca Muhammeda, a.s. (naj je mir z njim) iz Mekke v Medino. Preselitev se je zgodila leta 622.
Osrednja slovesnost Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji je potekala v džematu Ajdovščina. Ob tej priložnosti se je zbralo veliko število vernikov, ki jih je nagovoril mufti dr. Nedžad Grabus. Program ob novem letu so izvedli imami iz Sloveniji.
Hidžretsko leto je lunarno leto, saj se računa na osnovi luninih men (faz). Mesec traje od mene do mene.
Muslimani primerno obeležimo vstop v novo hidžretsko leto, saj je dogodek Hidžre za vse muslimane od velikega pomena. Najbolj pogosto dogodek obeležimo ob primernem programu v džamiji.
Hidžretsko leto traja okoli 354 dni in šteje 12 mesecev. Hidžretski meseci so:
1. Muharrem.
2. Safer.
3. Rebī’ul-evvel.
4. Rebī’ul-āhir ili Rebī’ūs-sānī.
5. Džūmādel-ūlā.
6. Džumādel-uhrā ili Džumādes-sānije.
7. Redžeb.
8. Ša’bān.
9. Ramadān
10.Ševvāl.
11.Zul-ka’de.
12. Zul-hidždže.
Hidžretsko leto je enajst dni krajše od leta po gregorijanskem koledarju. Tako je datum obeležitve hidžretskega leta vsako leto drugačen oziroma se pomika za deset dni nazaj. Tako je tudi z vsemi drugimi muslimanskimi prazniki (bajrami, začetkom meseca ramazana in drugimi pomembnimi dogodki). Hidžretski koledar je v mnogih državah službeni koledar, posebej v Savdski Arabiji. Ostali, čas računamo po gregorijanskem koledarju vendar hidžretski koledar uporabljamo za verske potrebe.
Teden po hidžretskem koledarju ima ravno tako sedem dni z razliko, da se začetek tedna začne v nedeljo, zadnji dan v tednu pa je sobota. Petek je najbolj vreden dan v tednu (že zaradi petkove molitve, džuma namaz) in v večini islamskih držav veljata petek in sobota za vikend oziroma dela prost dan.
Preselitev muslimanov iz Mekke v Medino je trajal tri mesece. Zadnja sta Mekko zapustila poslanec Muhammed, a.s. (naj je mir z njim) in njegov prijatelj Ebu Bekr.
Medina, ki so jo takrat imenovali Jesrib, jim je ponudila varno zatočišče, kjer je poslanec Muhammed, a.s., ostal do svoje smrti.
Hidžra ne predstavlja navadno selitev iz enega mesto saj so bili v ozadju mnogi razlogi in okoliščine, ki so prispevale k selitvi v novo okolje. Verniki so v Mekki pustili vsa materialna dobra in sledili duhovne vrednote, ki so jih motivirale za preselitev v Medino.
S preselitvijo v Medino muslimani začenjajo računati čas. Poleg računanja časa preselitev pomeni tudi nov začetek za muslimane. V Medini so lažje prakticirali vero kot v Mekki. Tudi Kur’anski stavki (ajeti), ki so bili razodeti v Medini razlagajo verske predpise za razliko od stavkov, ki so bili razodeti v Mekki, ki govorijo izključno o verovanju.