V soboto, 25. Avgusta 2012, je v Univerizitetni knjižnici Maribor potekal simpozij posvečen Sarajevski Vijećnici, ki je bila natanko pred dvajsetimi leti uničena s strani srbsko-četniške vojske, ki je oblegala bosansko-hercegovsko prestolnico med leti 1992-95.
Namreč, v noči iz 25. na 26. avgust 1992. leta je bila v Sarajevu uničena največja in najbolj reprezentativna zgradba ter arhitektonski biser avstro-ogrskega obdobja mesta, ki je med drugim od leta 1949 imela funkcijo nacionalne in univerzitetne knjižnice (Nacionalne i univerzitetske biblioteke) Bosne in Hercegovine, tj. Vijećnica. Na ta dan je zaradi ognja zgorelo 90% knjižnega sklada oz. več kot 2 milijona knjig in drugega gradiva bogate kulturne dediščine.
Na pobudo podiplomskega študenta Muhameda Turkanovića Univerze v Mariboru je Univerzitetna knjižnica Maribor v sodelovanju z Galerijo Festić pripravila spomin na ta dan.
V sklopu projekta “Izgubljene iluzije nekega časa – opomnik ob uničenju Vijećnice”, pod okriljem EPK, se je dne 25. 8. 2012, točno 20 let po napadu, odvil pet SIMPOZIJ v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), na katerem so sodelovali ugledni akademski predstavniki Nacionalne in univerzitetne knjižnice BiH (NUBBIH), Gazi Husrev-begove knjižnice in Orientalnega inštituta Sarajevo. Na kratko so predstavili osebna doživetja, dogajanja v času obleganja Sarajeva (1992-1995) in neprecenljive izgube, ki so jih pretrpele institucije, ki jih predstavljajo.
Povabljeni gostje iz Sarajeva, ki so sodelovali na simpoziju so bili:
ga. Bedita Islamović, namestnica direktorja NUBBIH,
dr. Mustafa Jahić, direktor Gazi Husrev-begove knjižnice,
dr. Lejla Gazić, višja znanstvena sodelavka in predsednica znanstvenega odbora Orientalnega inštituta iz Sarajeva,
doc. dr. Senada Dizdar, Filozofska fakulteta Univerze v Sarajevu, Oddelek za primerjalno književnost in knjižničastvo.
V uvodnem deli simpozija je poleg ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor dr. Zdenke Petermanec, pobudnika simopzija g. Muhameda Turkanovića in rektorja Univerze v Mariboru prof. dr. Danijel Rebolj, spregovoril tudi mufti dr. Nedžad Grabus. V svojem nagovoru je mufti Grabus povedal:
»Spoštovani, dovolite mi, da najprej prisrčno pozdravim in se zahvalim pobudniku tega dogodka, gospodu Muhamedu Turkanoviću.
Spoštovani prijatelji iz akademske skupnosti Slovenije in Bosne in Hercegovine, dragi gostje iz Sarajeva. Letos so vse oči evropske kulturne javnosti usmerjene v Maribor. Maribor je opravičil naziv evropske prestolnice kulture 2012, ker je z vsebino programa zbral in spodbudil razprave in projekte, ki vključujejo pomembno število akademske in kulturne javnosti iz celotne Evrope. Verjetno bi bili bolj veseli, da smo se danes zbrali ob kakšni drugi priložnosti. Obeleževanje dvajsete obletnice od namernega uničenja in zažiga sarajevske Vijećnice, ki so jo enote bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in paravojaške sile, čigavim komandantom poteka sojenje pred Mandarodnim sodiščem v Hagu, je žalostno spominjanje kaj vse človek lahko naradi zaradi sovraštva. Spomnim se, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji leta 2008., s kakšnim navdihom in entuzijazmom je govorila tedanja sarajevska županja gospa Semiha Borovac o obnovi Vijećnice na srečanju županov evropskih prestolnic. Čeprav počasi, bo Vijećnica obnovljena. Kulturno blago, knjige, posebej rokopisna dela so kot človek neponovljivi in nikoli ne bodo nadomeščeni. Zato je vzgajanje in izobraževanje za kulturo dialoga in spoštovanja različnosti stalni proces v katerem samo vsi odgovorni segmenti družbe lahko izpopolnijo mozaik, ki se imenuje toleranca in spoštovanje človekovih pravic. Zato je potrebno razvijati ozaveščenost in govoriti o dejstvih in ne samo o ideologijah in interpretacijah dogodkov v Bosni in Hercegovini med leti 1992-1995. V Bosni in Hercegovini so porušeni biserji sakralne arhitekture, džamije kot so Ferhadija in Arnaudija v Banja Luki in Aladža džamija v Foči, v mestih kjer ni bilo vojaških spopadov. Tam kjer so bili vojaški spopadi so porušene džamije, cerkve, šole, mostovi, simboli bosansko-hercegovske posebnosti. Posebej žalosti dejstvo, da je bilo ubitih veliko nedolžnih ljudi. Spomnim se, ko sem pisal magistrsko nalogo, sem poskušal v začasnih prostorih Vijećnice in Orientalnega instituta najti avtentični rokopis tolmačenja Kaside al-Amali, mostarskega učenjaka iz 17. stoletja Mustafe Ejubovića. Rokopis nisem našel, izginil je kot stotine drugih unikatnih del. Na srečo, preživelo je veliko pogumnih ljudi in zaposlenih v teh inštitucijah tako Vijećnice kot tudi Gazi Husrev-begove knjižnice in Orientalnega inštituta, ki so uspeli takrat in tudi danes afirmirati te inštitucije in širiti polja svojega delovanja. Dovolite mi da povzamem znanega hrvaškega književnika Miroslava Krležo, ki je v opisovanju Bosanca na Stećku zapisal, da Bosanec stoji pokonci, z visoko dvignjeno glavo, z dvignjeno roko in nikoli ni prikazan kot suženj! Zato so akademski in kulturni delavci Sarajeva in Bosne in Hercegovine pokazali in dokazali, da se z zažigom in premagati veliki bosansko-hercegovski človek. Iskrene čestitke organizatorju za ta dogodek. Želim vam veliko uspeha pri delu«, je svoj pozdravni nagovor sklenil mufti Grabus.
Poleg simpozija je bila odprta FOTOGRAFSKA RAZSTAVA – RUDI URAN: PREŽIVELI.
Ideja razstave je povezati tragedijo uničenja Vijećnice, ki predstavlja izgubo neprecenljive kulturne dediščine BiH, s še večjimi grozodejstvi nedolžnega ljudstva. Namen razstave je obuditi spomin in zavest vsakemu posamezniku z željo, da se žrtve nasilne vojne nikoli ne pozabijo. Na razstavi bo akademski slikar Rudi Uran predstavil fotografije iz Srebrenice na temo »Preživeli«.
V večernih urah je bila organizirana PROJEKCIJA FILMA Z GLASBENIM PROGRAMOM (Dokumentarni film BBC »THE LOVE OF BOOKS – A SARAJEVO STORY« ob spremljavi Željka Bogdanovića -MIRČIJA) na Židovskem trgu v Mariboru.
Iskrene čestitke organizatorju dogodka g. Muhamedu Turkanoviću za odlično organizacijo projekta.