Žensko združenje Zemzem je danes ob 11. uri na tiskovni konferenci v Grand Hotelu Union v Ljubljani, predstavilo in oznanilo simbol Srebrenice. Projekt je organiziran v sodelovanju z društvom ”Gračaničko keranje”, ki je izdelalo simbol v obliki bele rožice z zelenim krožcem, ki ima močno simboliko. Tiskovna konferenco je ŽZ Zemzem organiziralo v sodelovanju z Uradom muftija.
Tiskovni konferenci se je poleg medijev odzval turški veleposlanik v RS g. Darija Kanbay, predstavnica nizozemskega veleposlaništva ga. Nelleke Linssen ter govornika na tiskovni konferenci evropski poslanec g. Jelko Kacin in mufti dr. Nedžad Grabus.
V nadaljevanju objavljamo obvestilo o dogodku objavljeno na STA:
Ljubljana, 1. julija (STA) – Žensko združenje Zemzem je v sodelovanju z uradom muftija v Sloveniji ob bližajoči obletnici genocida nad Bošnjaki v Srebrenici predstavilo simbol tega kraja in dogodkov.
Zbrane je nagovoril tudi evropski poslanec Jelko Kacin, ki je poudaril, da so dogodki v Srebrenici premalo vgrajeni v kolektivno zavest ljudi na Zahodnem Balkanu.
Simbol Srebrenice v obliki belega cveta z zelenim krožcem simbolizira nedolžnost, zelena barva v cvetu pa življenje in upanje. Projekt predstavitve srebreniškega simbola, ki ga je izdelalo društvo Gračaničko keranje iz BiH, je poleg Ljubljane danes potekal tudi v Zagrebu, Sarajevu in večjih mestih Bosne in Hercegovine ter v nekaterih mestih Srbije.
Namen društva Zemzem je, da simbol Srebrenice zaživi in se nosi prvih deset dni julija. 11. julija je namreč v Srebrenici vsako leto organiziran pokop umrlih, ki so izgubili življenje v genocidu nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995.
Kot poudarjajo v društvu Zemzem, s simbolom skupaj opominjamo na genocid in prispevamo k temu, da se tragični dogodek ne pozabi, ter sočustvujemo z žrtvami genocida.
Evropski poslanec Jelko Kacin, ki je tudi dobitnik nagrade Srebrenica 1995, je ob tem poudaril, da je “Srebrenica opomin, ki je premalo vgrajen v kolektivno zavest ljudi na Zahodnem Balkanu”, veliko bolj pa vgrajen v kolektivno zavest ljudi v širši Evropi.
“Mladić v Haagu ni dovolj, obsodba Mladiča ni dovolj, identifikacija in pokop vseh žrtev ni dovolj, mir pri sorodnikih ni dovolj, Srebrenico moramo vgraditi v učne programe vseh držav Zahodnega Balkana in jo vgraditi v kolektivni spomin”, je prepričan Kacin. Po njegovem mnenju so glede tega potrebna jasna stališča evropskih inštitucij.
V luči zaključka hrvaških pogajanj z EU in njen bližajoče pridružitve uniji je Kacin še dejal, da se morajo tudi politiki drugod po Zahodnem Balkanu vprašati, kje je njihova prihodnost. “V takih okoliščinah se bo morala prebuditi tudi politika BiH, obeh entitet, vseh narodov in odgovoriti na izziv tega trenutka,” je dejal Kacin, ki verjame, da bo tudi BiH krenila proti EU.
Pomembnost ohranitve spomina ne le na Srebrenico, temveč na vse dogodke po razpadu bivše Jugoslavije je izpostavil tudi mufti Nedžad Grabus. Izrazil je hvaležnost Kacinu za njegova prizadevanja pri sprejemu resolucije o Srebrenici najprej v Evropskem parlamentu in potem v parlamentih evropskih držav.
Glede na to, da so dogodki v Srebrenici opomin za vse, upa, da se bo njih čim več govorilo tudi v Sloveniji. Zdi pa se mu “frustrirajoče, da se o tem ne da govoriti v BiH, tako kot po drugih državah”. Tudi dejstvo, da se veleposlaništvo BiH ni odzvalo povabilu na današnji dogodek, po njegovem mnenju “veliko pove o tem, v kakšni situaciji je BiH”.
