V obdobju od 18. do 20. marca 2011 je Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, gostila književnika Hazima Akmadžića. Cilj njegovega gostovanja je bila promocija njegovega zadnjega romana ENDERUN & Na Drini ćupriji ćuprija I-II.
Hazim Akmadžić je avtor 26 knjižnih del poezije, pripovedk in romanov, od katerih izpostavljamo romane Mislio sam da je mjesec žut, Mimar, Gazi Husrev-beg in Isa-beg. Dobil je tudi več priznanih nagrad za svoja dela.
Večletni je član Društva piscev Bosne in Hercegovine. Ministrstvo za kulturo in šport Kantona Sarajevo mu je potrdilo status samostojnega umetnika-književnika v kategoriji pomembnejših književnikov.
Hazim Akmadžić je rojen 7. Aprila 1954 v Cazinu, Bosna in Hercegovina. Umeščen je v večih pregledih, panoramah in antologijah bosansko-hercegovske književnosti. Dela so mu prevedena na angleški, nemški, francoski in turški jezik.
Za roman Mimar je nagrajen z Letno nagrado poslovne skupnosti izdajateljev Bosne in Hercegovine, kot najboljši avtor za leto 2002.
Roman Gazi Isa-beg je bil nominiran leta 2007 za književno nagrado Meša Selimović.
Profesionalni je pisec. Živi in dela v Sarajevu.
V petek, 18. marca 2011, je v Ljubljani na redni tribuni Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji predstavil svoj roman ENDERUN & Na Drini ćupriji ćuprija I-II.
Avtor je med drugim izpostavil: »Mislim, da ni brez pomena dejstvo, da sem v tem romanu sublimiral vse svoje dosedanje izkušnje in znanje ter poskušal napisati roman s sledenjem življenjepisa velikega vezirja Mehmed-paše Sokollü, Bošnjaka poreklom iz vasi Sokolovići, vsekakor ena najpomembnejših zgodovinskih, političnih, državniških in donatorskih osebnosti, ne samo v zgodovini Osmanskega cesarstva, ampak v obči svetovni zgodovini. Pomembno je poudariti, Mehmed-paša kot človek iz naših prostorov je neizogibno in pomembno vplival na skupni razvoj Bosne kot sestavnega dela Osmanskega cesarstva. Ob raziskovanju po arhivih Zagreba, Karlovca, Zadra, Dubrovnika, Beograda, Dunaja, Budimpešte, Prage, Moskve, Sankt Peterburga in Istanbula sem prišel do avtentičnih dokumentov, ki mečejo povsem drugo luč na dogajanja v povezavi z Mehmed-pašo in njegovo briljantno politično in državniško kariero, tako tudi na njegovo nevprašljivo ogromen politični in državniški vpliv v okviru Osmanskega cesarstva in tudi izven cesarstva. Nikakor se ne more zanemartit, da se je ta vpliv, posredno ali neposredno, prenašal tudi na Bosno. To podarjam, ker sem se pogosto, skozi historografijo in književnost, srečeval s polresnicami, lažmi, ponaredki in zlonamernimi spremembami dejstev, s čimer se ni želelo samo omadeževati samo Mehmed-pašo in pomen močnega Osmanskega cesarstva pri čuvanju Bosne, ampak tudi islama kot trajne in univerzalne kategorije v obči zgodovini civilizacij. Mislim, da je čas, da se to popravi in tudi v okviru svojih možnosti sem to poskušal storiti tudi s tem romanom.«
V nedeljo, 20. marca 2011, je književnik nadaljeval svoje druženje s člani IS v Ljubljani v okvirju organiziranega odprtega razgovora.
Poleg džemata Ljubljana je Hazim Akmadžić v soboto, 19. marca 2011, obiskal tudi džemat Jesenice.