Ljubljana, 18. december 2009, (MINAS) – V petek, 18. decembra 2009, je bila v Ljubljani organizirana tribuna z naslovom »Hidžra kot začetek institucionaliziranega organiziranja muslimanov«. Predavatelj je bil mufti dr. Nedžad Grabus.
Pred okrog sto glavo množnic, ki so se zbrali ob tem dogodku se je mufti dr. Nedžad Grabus najprej zahvalil za udeležbo. Predstavil je komaj zgrajen in pripravljen prostor, ki je predviden za kongresno dvorano. Po njegovih besedah naj bi bil prostor v zelo kratkem času dokončan. Potrebno je urediti samo še nekatera zaključna dela.
V nadaljevanju je spregovoril o hidžri oz. preselitvi Božjega odposlanca Muhammeda, a.s., iz Mekke v Medino (leto 622.) na zelo specifičen način. Ko govorimo o hidžri jo omenjamo v različnih kontekstih. Pogosto se omenja v kontekstu časa, koledarja, civilizacije itd. Velikokrat se govori tudi o posameznikih ampak tudi o Skupnosti. Božji odposlanec Muhammed, a.s., je veliko trpel v času svoje misije, ki se je začela okrog leta 610. Potreboval je veliko potrpežljivosti in časa, da prepriča ljudi, da verujejo v Enega Boga, ker so v Mekki takrat verovali v različne bogove. Imeli so za vsak dan drugačno božanstvo. Razlika je med verovanjem vernikov in filozofov, ki verujejo v neko metafizično silo. Verniki doživljajo Boga kot svojega Stvarnika. Hidžra je zgodovinski dogodek. Ko govorimo o hidžri se moramo spomniti vloge nekaterih pomembnih oseb iz zgodovine islama kot so Ebu Bekr, hazreti Omer in drugi. Pomembno je omeniti, da Muhammedovi pristaši niso nikoli podvomili v tisto kar je on zagovarjal in ga nikoli niso zapuščali. Vedno so mu stali ob strani. Hazreti Omer je bil eden pomembnih členov takratne Skupnosti muslimanov. Zanemarjeno je dejstvo, da je bil hazreti Omer zelo dober poznavalec arabskega jezika. Kot član komisije je sodeloval na sejmu poezije, ki se je imenoval Ukaz. To je bil tudi eden od razlogov njegove spreobrnitve v islam, ker je poslušal recitiranje Kur’ana, ki ga je recitirala njegova sestra. Ko je slišal lepoto in vzvišenost Kur’ana se je takoj spreobrnil v islam. Vloga Ebu Bekra, prvega kalifa in velikega prijatelja odposlanca Muhammeda je zelo zanimiva v času bojkota, ki so ga izvajali nad plemeni ali klani Hašimije in Mutalibi. Ebu Bekr ni pripadal tem klanom in je pomagal muslimanom v teh težkih časih bojkota. V nadaljevanju je mufti Grabus spregovoril nekaj besed o srečanju Muhammeda, a.s., in romarjev iz takratnega Jesriba oziroma današnje Medine, ki se je zgodilo na Mini, mesto, ki je okrog deset kilometrov oddaljeno od Mekke. To so bile priprave za selitev muslimanov iz Mekke v Medino. To je bila na nek način napoved, da se bo zgodila Skupnost. Ko je bilo vse dogovorjeno za selitev so se mekkanski prvaki odločili ubiti Muhammeda, a.s. Skupaj s svojim prijateljem se je skril v votlino Sevr. Njegova reakcija, ko so se nasprotniki približali votlini Sevr nas spodbuja, da v težkih trenutkih in situacijah ohranjamo treznost in prisebnost. »La tahzen, innellahe meana« (Ne boj se, Allah je z nami) je kur’anski stavek, ki ga je takrat citiral in na ta način pomagal Ebu Bekru, ki je bil zelo prestrašen. Mekko so kontrolirali Kurejšiji. Medina pa je bila medversko obarvana. V Mekki muslimani nastopajo individualno. V Medini se organizirajo v zdravo Skupnost, ker je pogoj za uspeh neke Skupnosti, da so notranji odnosi urejeni. Zato se je mufti Grabus dotaknil tudi Medinske ustave, ki jo je Muhammed, a.s., napisal takoj po prihodu v Medino. Izpostavil je 19. člen, ki prepoveduje individualno nastopanje in zahteva skupno delovanje. Zelo zanimivo je omeniti, pravi mufti Grabus, 26. in 27. člen, ki prepovedujeta vernikom, da ščitijo zločince. Torej že takrat je veljalo pravilo, da mora vsakdo odgovarjati za svoje dejanja in zločine že na tem svetu. V 30. členu je Muhammed, a.s., vsem posameznikom dovolil, da sami izberejo svoje versko prepričanje itd.
Ob koncu predavanja je mufti dr. Nedžad Grabus v parih besedah naredil paralelo med tedanjim organiziranjem muslimanov in trenutno situacijo v Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji. Končal je z nasvetom, da se tudi v Sloveniji moramo pogosteje spominjati vseh teh naštetih idealov, ki jih je živel Muhammed, a.s, in prvi muslimani.
Sledilo je nekoliko vprašanj poslušalcev povezanih s hidžro na katere je mufti dr. Nedžad Grabus z veseljem odgovarjal.
Ker je bil mufti dr. Nedžad Grabus 1. decembra 2009, izbran za docenta na Fakulteti za islamske znanosti, izbral pa ga je senat Univerze v Sarajevu, je mufti Grabus skupaj z družino organiziral pogostitev v družabnih prostorih za vse zbrane vernike in vernice.
Uredništvo spletne strani www.islamska-skupnost.si čestita muftiju docent dr. Nedžadu Grabusu za izjemen uspeh v akademski karieri.
Naslednja tribuna je predvidena za 8. januar 2010.
