Na poziv CIVIS Media Foundation for integration and cultural diversity je mufti dr. Nedžad Grabus sodeloval 7. oktobra 2009, na konferenci na Dunaju z nazivom Religija, demokracija in mediji.
Program je bil pripravljen iz dve delov. V prvem delu so bile predstavljene raziskave in projekti ekspertov iz tega področja in v drugem delu je bila organizirana diskusija v kateri so sodelovali: Dr. Heinz Fischer predsednik Republike Avstrije, kardinal dr. Christoph Schönborn, dunajski nadškof in predsednik avstrijske škofovske konference, dr. Nedžad Grabus, ljubljanski mufti in predsednik Mešihata IS v Sloveniji, profesor Paul Eisenberg, glavni rabin Judovske skupnosti na Dunaju, Monika Piel, generalna direktorica WDR in predsednica upravnega odbora CIVIS media fundacije in dr. Alexander Wrabetz, generalni direktor Avstrijske Radio-televizije (ORF).
V prvem delu konference, ki je potekala v prostorih Avstrijske Radio-televizije so spregovorili strokovnjaki univerz iz Italije in Nemčije. Strokovnjaki so predstavili svoje raziskave o najpomembnejših vprašanjih iz področja religij, demokracije in medijev. Prof. dr. Stefano Allievi, sociolog z Univerze v Padovi je govoril o temi Dobri in slabi konflikti – Izgradnja džamij in minaretov v Evropi. Dr. Allievi zastavlja vprašanje koliko je Evropa pripravljena sprejeti pluralizem in poudarja kako pogosto se, pod izgovorom stališč, ki izražajo negativen pogled na vprašanje izgradnje džamij, celo v državah, ki v preteklosti niso imele teh problemov, skriva vprašanje sposobnosti, da se razvije in neguje pluralizem mišljenja in prakse v Evropi. Prof. dr. Bärbel Beinhauer-Köhlerje predstavila temo Džamije v Nemčiji na podlagi študije, ki jo je naredila skupina raziskovalcev v Nemčiji. Prof. dr. Andreas Zick in dr. Beate Kupper sta predstavila raziskavo, ki so jo naredili v več evropskih držav o odnosu ljudi do manjšinskih skupin v teh državah. En zelo zanimiv zaključek je bil, da so ljudje, ki so religiozni izrazili manj tolerantnosti do ljudi drugačnega verskega prepričanja.
V drugem delu konference je bila organizirana diskusija v kateri se je razpravljalo o najpomembnejših vprašanjih in izzivih v globalnih odnosih med pripadniki različnih religij ter o negativnih procesih in načinu prevladovanja konflikta, ki so izzvani med različnimi kulturnimi in verskimi izrazi. Razprava je tekla tudi o vprašanju verske organizacije in statusu verskih skupnosti v Evropi. Posebej zanimivo vprašanje je izgradnja džamij oziroma minaretov v evropskih mestih. Mufti dr. Nedžad Grabus je govoril o vprašanju izgradnje džamije v Ljubljani in potrebi takšnega objekta za muslimane v Sloveniji. Mufti je poudaril, da je v zavesti in kulturi evropskih muslimanov džamija verski objekt, ki ima minaret. Minaret je verski simbol. Različne interpretacije o pomenu minareta v nekaterih političnih krogih v Evropi to vprašanje usmerjajo k čisti politizaciji. Mufti je poudaril, da je eden od največjih problemov za funkcioniranje verskih skupnosti v Evropi neobstoj ustreznega kadra, ki je pripravljen artikulirati probleme in izzive s katerimi se soočajo muslimani v modernem kontekstu. Mufti je poudaril, da obstajajo dobre rešitve v nekaterih državah toda ne obstaja praktični model, ki lahko funkcionira v vseh državah posebej pa zaradi tega, ker so muslimani v večini evropskih držav organizirani skozi združenja meščanov in ta združenja nimajo formalni status verske skupnosti kot so cerkve ali celo Judovska skupnost. Še ena oteževalna okoliščina je, da ne obstajajo izobraževalne institucije kjer bi se lahko izobraževali kadri iz področij islamskih znanosti, ki bi imeli zaupanje vernikov. Zato so muslimani organizirani na etničnem principu, njihovi imami so najpogosteje iz držav iz katerih so njihovi verniki. No, moramo biti zadovoljni z napredkom, ki je bil dosežen v zadnjih desetih letih, ker se povečuje število mladih imamov, ki zelo dobro govorijo jezik države v kateri živijo in na ta način služijo kot povezovalni faktor med skupnostjo in širšo družbeno skupnostjo. Mufti dr. Nedžad Grabus meni, da na tem polju morajo več narediti džemati (skupnosti) ampak je tudi potrebno iskati način kako dobiti ustrezno pomoč od pristojnih organov v državi za izobraževanje imamov v tistem segmentu, ki je splošno koristen za džemat in širšo družbeno skupnost. Glede na to da se pod demokracijo razume tudi pluralizem mišljenja, obstaja živa debata tudi med muslimani kako najti boljše rešitve za integracijske procese znotraj evropskih držav ter v tej razpravi morajo sodelovati eksperti iz različnih oblasti. Mufti dr. Nedžad Grabus je zaključil, da moramo biti vsi potrpežljivi v procesu iskanja rešitve, ki bo omogočila, da se afirmira atmosfera medsebojnega spoštovanja, spoštovanja drugega in drugačnega prepričanja, ker je to red Vzvišenega Boga, da na Zemlji živijo ljudje različnih ver in prepričanj.
Foto “ORF/Jantzen”: Kardinal dr. Christoph Schönborn, mufti dr. Nedžad Grabus in
profesor Paul Eisenberg, glavni rabin Judovske skupnosti na Dunaju
Foto “ORF/Jantzen”: Profesor Paul Eisenberg, glavni rabin Judovske skupnosti na Dunaju,
Dr. Alexander Wrabetz, direktor ORF, Monika Piel, direktorica WDR, Dr. Heinz Fischer predsednik Republike Avstrije, kardinal dr. Christoph Schönborn in mufti dr. Nedžad Grabus
Foto “ORF/Jantzen”: Kardinal dr. Christoph Schönborn, Dr. Heinz Fischer predsednik
Republike Avstrije, mufti dr. Nedžad Grabus in Michael Radix, direktor CIVIS