Ob kurban bajramu je mufti prof. dr. Nedžad Grabus v dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani vodil bajramsko molitev in nagovoril zbrane vernike. Celoten muftijev nagovor si lahko preberete v nadaljevanju.
Hvala Vzvišenemu Bogu, salavat (blagoslov) in selam (pozdrav) našemu poslancu Muhammedu, a.s. (Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir), njegovi družini in prijateljem.
Spoštovani bratje in sestre,
Kurban bajram je praznik, ki nas poveže v močno skupnost vernikov, predano veri v Enega Boga in odločno pri opravljanju dobrih del. Človeško življenje na Zemlji je polno različnih izzivov in skušnjav, zato so prazniki priložnost za duhovno obnovo in navdih, ki naredi naše življenje popolnejše in bolj smiselno. V sodobni civilizaciji ljudje pogosto zastavljajo vprašanja: Kaj je smisel religijskih običajev in praznikov? Vsak človek ima svoje želje, hrepenenja, izzive, dileme in težave, s katerimi se sooča ter jih poskuša uresničiti ali premagati v času svojega življenja. Človek je bitje, ki ga je Vzvišeni Bog obdaril z razumom in mu dal sposobnost, da upravlja posle na tem prehodnem svetu. Človek je graditelj civilizacije in kulture. Hkrati je človek bitje, ki je nagnjeno k slabostim, grehom in destrukciji. Zato je ena od vlog velikih praznikov, da ljudi, ki so posvečeni poti Resnice, okrepijo in opogumijo v dobrem, in vse tiste, ki imajo skušnjave in slabosti, opomni na možnost iskrenega kesanja in spremembe življenjskih navad, ki so človeka pripeljale v težko duhovno, psihično in materialno stanje. Zato sta obreda hadža in kurbana priložnost za duhovno očiščenje in da obrnemo novo stran v svojem življenju.
Hadž in kurban sta bogoslužji, ki sta tesno povezani s poslancem Ibrahimom
Na primeru poslanca Ibrahima (Abrahama), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, ki ga spoštujejo vsi pripadniki monoteističnih religij in je primer poštenosti in zglednosti za vernike muslimane, kristjane in jude, se učimo o človeških izkušnjah in močni veri v Boga, ki poganja človeka, da dela dobro. Hadž in kurban sta bogoslužji, ki sta tesno povezani z Ibrahimom, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir. Človekova odločitev, da opravi hadž (romanje), se izraža z odločitvijo in izgovarjanjem telbije (najpogostejša molitev v času romanja):
“Odzivam Ti se, moj Bog, odzivam! Odzivam Ti se! Ti nimaš družabnika, odzivam Ti se! Samo se Tebi zahvaljujem in samo Ti imaš milost in imaš oblast. Ti nimaš družabnika.”
Hadž se opravlja v določenih dneh in na določenem mestu, toda vsaka odločitev za opravljanje dolžnosti hadža je individualno dejanje osebe, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje hadža. Hadž ima svoje predpise, način, kako se opravlja, in to z enim samim namenom, da se doseže smisel hadža: duhovno očiščenje in spoznanje trajnih vrednot. Vzvišeni Bog nas uči:
“Hadž je v znanih mesecih. Kdor se obveže, da v njih hadž opravi, naj ve, da ni strastnih užitkov in nobenih grehov in ne razpravv času hadža. A kar dobrega vi storite, to Allah ve! In za hadž popotnico pripravite, a najboljša popotnica je zavedati se Boga!”(Kur’an, 2, 197)
Potovanje na hadž ni turistično potovanje
V sunnetu, življenjski praksi poslanca Muhammeda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, so natančno razloženi načini opravljanja hadža oz. romanja. Hadž ni performans, kot tudi ne folklorno-trgovski festival, to je duhovno potovanje po jasnih stopnicah, ki človeka vodijo od kesanja, prek fizičnega napora, materialnega odrekanja, prizadevanja, da se v duhovni tišini pri srečanju s Ka’bo osvobodi vseh slabosti, grehov, razmišlja o Ibrahimovi, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, predanosti Bogu, Ismailovi (Izmael), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, čistosti, oživi spomin na Hadžero (Hagara), se spomni rešilnih besed Muhammeda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, na Arefatu in očisti z vodo Zemzem. Potovanje na hadž ni turistično potovanje. Z razvojem moderne tehnologije, medijev, množičnega komuniciranja in družbenih omrežij zaradi pretirane skomercializiranosti pogosto prihaja do profaniziranja, degradiranja in skrunjenja obreda hadža. Z nenehnim objavljanjem na družbenih omrežjih in posvečenostjo v želji, da bi bil opažen in zabeležen vsak korak na hadžu, se izgublja “skrivnostnost” pomena duhovne spreobrnitve in namesto posvečenosti v duhovni rasti smo preobremenjeni z detajli, ki nam odvračajo pozornost od vsebinskih vrednot potovanja, ki je priložnost za ponovno rojstvo na tem svetu, tj. duhovno rojstvo. Božji poslanec Muhammed, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, nas je naučil, da ima oseba, katere hadž sprejme Vzvišeni Bog, status čistosti, tako kot komaj rojeni otrok.
“Kdor opravi hadž in pri tem ne greši, se domov vrne čist od greha kot na dan, ko ga je mati rodila”.(Hadis)
Zato je pomembna priprava za hadž, pomembna je družba, s katero in v kateri se opravlja hadž, in pomemben je duhovni vodnik, ne samo vodnik, ki nas popelje skozi obrede hadža in po duhovnih stopnicah, ki peljejo do očiščenja in spoznanja, da je vse minljivo, da je samo Bog večen.
“Vse, kar je na Zemlji, je minljivo, ostaja samo Gospodar Tvoj Veličastni in Plemeniti.”(Kur’an, 55, 26-27)
Ibrahim, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, je bil v stanju duhovnega navdiha, izpopolnjenosti in polnosti vere, ko je slišal, kako angeli slavijo Vzvišenega Boga.
“Hvaljen je in Svet Gospodar angelov in Džibrila (Gabriela).”
Hadž je duhovna obnova in začetek novega življenja
Ibrahim, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, je bil v stanju odreči se vsega materialnega in doseči raven spoznanja, ki ga je ustvarilo kot osebo ki jo Vzvišeni Bog imenuje kot Svojega prijatelja (Halilullah) in na stotine generacij pred nami, in tudi mi danes v njem vidimo vzor, kako živeti na tem svetu in biti predan Resnici. Hadž je duhovna obnova in začetek novega življenja. Vernik nikoli ne izgublja upanja, tudi v trenutkih, ko bi, kot je rekel poslanec Muhammed, nastopil Sodni dan, bi moral, če bi lahko, posaditi sadiko.
“Če bi nastopil Sodni dan in v roki bi držal sadiko, jo zasadi.” (Hadis)
To je vodnica in želja po življenju, ki nam ga daje vera v Vzvišenega Boga.
In drugi pomembni simbol tega bajrama, povezan z Ibrahimom, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, je kurban. Smisel kurbana je doseči zavest o Vzvišenem Bogu, stanje čiste vere, očiščenja sebe in družine.
“Ne njihovo meso in ne njihova kri, res, do Allaha ne pridejo, vendar do Njega vaša čista vera pride. Tako jih je On vam podredil, da bi Allaha poveličevali zato, ker Vas je On napotil! A to dobrega storilce razveseli!”(Kur’an, 22, 37)
Današnja družba zelo nagnjena k temu, da posamezne primere posplošuje in jih pripisuje islamu
Kurban ima tudi socialno-humanitarni pomen, ker s tem dejanjem pomagamo ustanovam Islamske skupnosti, humanitarnim organizacijam, revnim. Seveda je del kurbana namenjen tudi družini in sosedom, prijateljem. V času in razmerah, v katerih živimo, je nujno upoštevati vse zakonsko-higienske obveznosti pri ravnanju s kurbanom, da ohranimo svoje zdravje in zdravje tistih, ki uživajo kurbansko meso. Kulturne razmere in standardi so v različnih državah različni. Prav gotovo obstajajo osebe, ki niso usposobljene in neodgovorno pristopajo k tej zadevi. V naši muslimanski tradiciji se je vedno skrbelo za vse vidike verskega, humanitarnega, higienskega, zdravstvenega in drugih vidikov ravnanja s kurbanom. Moramo si še dodatno prizadevati, da osebam, ki nimajo izkušenj, ki jih mi imamo na tem področju, razložimo in pomagamo, da spoštujejo potrebne standarde, ker je današnja družba zelo nagnjena k temu, da posamezne primere posplošuje in jih pripisuje islamu, ali na splošno vsem muslimanom pripisuje slabosti zaradi posameznih primerov, če se ne ujemajo z lokalnim razumevanjem posameznega primera.
Projekt Islamskega kulturnega centra v Ljubljani je edinstven projekt, ki je zaznamoval našo generacijo
Spoštovani bratje in sestre,
v preteklem mesecu so se na gradbišču Islamskega kulturnega centra v Ljubljani začela obrtniška dela. Zgraditi džamijo ali zasaditi drevo je v naši veri pohvalno delo, ker džamija simbolizira Božjo hišo na Zemlji in je mesto, kjer se odvija in razvija življenje, povezuje nižji in višji svet, minljivost in večnost, posamezno in splošno. Podobno kot neko drevo živi in daje plodove, tudi džamija vzgaja ljudi in daje svoje plodove. Projekt Islamskega kulturnega centra v Ljubljani je edinstven projekt, ki je zaznamoval našo generacijo. Zato vas vabimo, da ste v skladu s svojim prepričanjem in možnostmi ob projektu Islamskega in kulturnega centra ter pomagate dokončati njegovo gradnjo.
Spoštovani bratje in sestre,
živimo v času, polnem izzivov, negotovosti in neznank. Tudi veliki znalci se sprašujejo, v katero smer se razvija človeška civilizacija. Mi na svojih ramenih nosimo veliko breme skušnjav. Verjetno ni naroda, ki bi prestal tako velike preizkušnje uničenja in destrukcije ob koncu 20. stoletja, kot smo jo mi. V najtežjih trenutkih smo pokazali dostojanstvo in digniteto, ohranili čast in svoje versko dostojanstvo. V času velikih sprememb na svetovni ravni kot manjšinska skupnost preživljamo nenehne preizkušnje pripadnosti demokratičnim načelom in svoboščinam. Bodite s svojo Islamsko skupnostjo, ker so bili ljudje v Islamski skupnosti vedno s svojim narodom, v dobrih in slabih trenutkih. Vedno je treba prositi Vzvišenega Boga in pričakovati, da bodo ljudje ohranili zdrav razum, dobroto, človeškost ter da bo svetovna oblast ostala pravična in poštena, predana vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Molimo Vzvišenega Boga, naj nas varuje pred nasilneži in nasiljem ter podari mir vsem ljudem v Sloveniji in na svetu.
Želimo vam Bajram, poln radosti in Božjega blagoslova!
Bajram šerif mubarek olsun!
Mufti prof. dr. Nedžad Grabus
