Dvaindvajseti džuz zajema nekaj kur’anskih poglavij: drugi del sure El-Azhab, suro Sebe, suro Fatir in suro Jasin. Ta džuz se začenja z 31. ajetom sure El-Azhab, zajema poglavji Sebe in Fatih, zaključi se s 27. ajetom sure Jasin, o kateri bo več povedanega v naslednjem džuzu. Poleg sure El-Azhab, ki je medinska sura, so vse sure 22. džuza iz mekanskega obdobja. Med branjem kur’anskih poglavij in ajetov iz tega džuza se srečamo z ajeti, ki govorijo o bitki na Hendeku, Muhammedu, a.s., kot o duhovnem vodji skupnosti, o pozivu k moralni odgovornosti. Prav tako so tu ajeti o edinstveni Allahovi moči, s katero ustvarja in ohranja vse v najlepšem redu, o posameznikovi odgovornosti za storjena dejanja ipd.
V tem džuzu Allah opozarja vernike na Muhammeda, a.s., kot na osebo, ki bi jim morala biti najdražja. Muhammed, a.s., je prinašalec vesele novice, je izbran med izbranimi in zadnji Božji poslanec. On je muslimanom s svojim vedenjem pokazal pot do Allaha, dž.š. pozval jih je, da sledijo Kur’anu. Muslimani sledijo sunnet Poslanca, a.s., in na ta način delajo dobro ter tekmujejo za Poslančevo zavzemanje na Sodnem dnevu. Muhammed, a.s., je vzornik vsem muslimanom in primer, kakšni moramo biti do Boga, kako se moramo vesti do drugih in do samih sebe:” Vi v Allahovem poslancu imate čudovit zgled za tistega, ki pričakuje Allahovo milost in nagrado na onom svetu i kateri zelo pogosto misli na Allaha.” (El-Azhab, 21)
Vsak Muhammedov gib (v vojni in v miru) je bil vodilo, kateremu bi morali slediti vsi muslimani. Ni naključje, da je Muhammed, a.s., vzornik, saj Kur’an pravi:” Ti si (Muhammed) zares na najvišji stopnji morale.”(Kalem, 4)
Povod za to temo je 56. ajet sure El-Azhab: ”Allah, dž.š., in njegovi meleki blagoslavljajo Verovesnika. O verniki, blagoslavljajte ga tudi vi in pošiljajte mu pozdrav.”
V tem ajetu, ki ga slišimo na džuma namazu (petkova molitev), Allah svoje vernike obvešča o tem, kakšno mesto bodo pri Njemu zasedli njegovi verniki. On ga hvali pri melekih (angel), meleki ga pa blagoslavljajo. Allah ukazuje prebivalcem na tem svetu, da ga blagoslavljajo in mu pošiljajo selam (pozdrav), da bi jih lahko pohvalil na obeh svetovih. Buhari prenaša od Kaba ibn Udžrea, da je rekel: ”Rečeno je: ‘Božji poslanec, pozdraviti te znamo, kako pa izreči salavat?’ Poslanec, a.s., je rekel: ‘Recite, Bog, blagoslovi Muhammeda in njegovo družino, kot si blagoslovil Ibrahima (Abraham). Ti si hvaljen in slavljen. Bog, s svojo naklonjenostjo zasuj Muhammeda in njegovo družino, kot si s svojo naklonjenostjo zasul Ibrahima in njegovo družino.”’ Kljub temu da je po hanefijskem mezhebu izrekanje blagoslova med namazom sunnet (praksa Poslanca, a.s.), imam Šafija pravi, da je oseba, ki moli, dolžna izreči blagoslov na zadnjem sedenju molitve. Če tega ne naredi, njegova molitev ni pravilno izvedena. Poznamo veliko hadisov, ki kažejo na to, kako pomembno je blagoslavljanje Poslanca, a.s. Imam Ahmed prenaša od Alije ibn el-Husejna, on pa od svojega očeta, da je Allahov Poslanec, a.s., rekel: ”Največji skopuh je tisti človek, ki me, ob izgovarjanju mojega imena, ne blagoslovi.”
Ebu Isa Et-Tirmizi prenaša od Abdullaha ibn Mesuda, da je Poslanec, a.s., rekel: ”Največ pravic do moje besede za vas na Sodnem dnevu imajo tisti, ki so me največ blagoslavljali.” Et-Tirmizi prenaša od Ebu Hurejre, da je rekel: ”Propadel in ponižan je tisti, ki me, ob izgovarjanju mojega imena, ne blagoslovi.”
Muslim, Ebu Davud, Et-Tirmizi in Nesai prenašajo od Ebu Hurejra: ”Poslanec,a .s., je rekel: ‘Kdor mene blagoslovi enkrat, njega Allah, dž.š., blagoslovi desetkrat.”’
Na osnovi zgoraj navedenega ajeta in hadisov Et-Tahavi in El-Halimi pravita, da smo dolžni blagosloviti Poslanca, a.s., vsakič, ko se omeni njegovo ime. Drugi menijo, da je dovolj, če med pogovorom enkrat blagoslovimo Poslanca, a.s., spet drugi pa pravijo, da bomo obveznost blagoslova uresničili, če vsaj enkrat v življenju blagoslovimo Muhammeda, a.s. Če ga blagoslovimo vsakič, ko imamo priložnost, je lepo.
Blagoslov Božjemu Poslancu, a.s., se lahko izreče v kakršnikoli obliki, razen v tisti, ki je predpisana za blagoslov med molitvijo. Najkrajši blagoslov je ”Allahumme sali ala Muhammedin (Bog, podari milost Muhammedu)”, najpopolnejši je pa tisti, ki se ga izgovarja na koncu vsake molitve ”Allahumme Sali” in ”Allahumme barik”. Na osnovi zgoraj navedenega lahko sklepamo, da verniki morajo izkoristiti priložnost in blagoslavljati Poslanca, a.s., kadarkoli imajo priložnost.