V celotni zgodovini islama je bilo izobraževanje žensk prioriteta in eden izmed temeljnih ciljev. Muslimani na ženske niso gledali kot na osebe, ki niso zmožne dajati ali sprejemati znanja oziroma poučevati druge. Eden izmed primerov, ki to dokazuje, je bila žena poslanca Muhammeda, a.s., Aiša, ki je bila ena izmed vodilnih učenjakinj svojega časa. Po smrti poslanca Muhammeda, a.s., je bila znana kot učiteljica mnogih ljudi v Medini.
Tudi kasneje zgodovina kaže vpliv žensk v islamu. Ženske so se po celotnem islamskem svetu lahko udeleževale predavanj v džamijah, obiskovale so medrese, v mnogih primerih so v njih tudi same poučevale. Primer, ki dokazuje, da je temu res bilo tako, je učenjak iz 12. stoletja, Ibn ‘Asakir (najbolj znan po svoji knjigi o zgodovini Damaska, Tarikh Damask), ki je z namenom pridobiti si različna znanja veliko potoval. Na teh potovanjih je do znanja prihajal s pomočjo 80 različnih ženskih učiteljic.
Ženske so imele pomembno vlogo tudi pri podpiranju in spodbujanju izobraževanja:
Univerza Al-Karaouine v Fesu, Maroko, je bila leta 859 ustanovljena na pobudo Fatime al-Fihri
- Prva uradna medresa v islamskem svetu je bila univerza Al Karaouine v Fesu, ki je bila na pobudo bogate trgovke Fatime al-Fihri ustanovljena leta 859.
- Žena Abbasidskega kalifa Haruna Al Rašida, Zubayda, je osebno financirala številne gradbene projekte v obliki džamij, cest in vodnjakov, ki so jih v veliki meri uporabljali študenti, ki so potovali prek teh območij.
- Žena osmanskega sultana Sulejmana, Hurem, je poleg drugih dobrodelnih ustanov, kot so bolnišnice, javna kopališča in kuhinje, darovala številne medrese.
- V obdobju (1174−1260) je bilo v Damasku 26 verskih objektov (vključno z medresami, džamijami in verskimi spomeniki) doniranih s strani žensk.
- Za razliko od Evrope so ženske v srednjem veku (in celo do leta 1800 in 1900) imele pomembno vlogo v izobraževanju. Drugod so bile ženske obravnavane kot drugorazredni državljani, medtem ko so ženske v islamskem svetu imele pomembno vlogo v javnem življenju, predvsem na področju izobraževanja.
Sodobna zgodovina
Tradicija medres in drugih klasičnih oblik islamskega izobraževanja se nadaljuje vse do danes, čeprav ne več tako intenzivno. Glavni razlog za to je poseg evropskih sil na islamski svet po letu 1800. V Osmanskem imperiju so se na primer francoski sekularni svetovalci sultanov zavzemali za popolno reformo izobraževalnega sistema. Njihov namen je bil iz predmetnika odstraniti predmete, povezane z vero, in predmete, ki so proučevali posvetno znanost. Javne šole so tako začele uporabljati evropski učni načrt, ki temelji na evropskih knjigah in znanjih. Čeprav medrese še vedno obstajajo, so brez državne podpore izgubile pomen v sodobnem islamskem svetu.
Danes v velikem delu nekdanjega Osmanskega imperija še vedno poteka izobraževanje vzporedno z evropskimi linijami. Na katero Univerzo se lahko vpišete, je torej odvisno od tega, kako boste opravili določen standardiziran preizkus ob koncu svoje srednješolske kariere. Če so rezultati opravljenega preizkusa odlični, lahko pride v poštev študij medicine ali tehničnih ved.
Kljub tem novim sistemom tradicionalno izobraževanje v večjem delu islamskega sveta še vedno živi. Univerze, kot so Al Azhar, al-Karaouine in Darul Uloom v Deobandu v Indiji, še naprej ponujajo tradicionalne učne programe, ki združujejo islamske in posvetne znanosti. Takšna intelektualna tradicija je zakoreninjena v velikih institucijah iz preteklosti, ki so dale nekatere izmed največjih učenjakov zgodovine islama. Zato se sporočilo in znanje o islamu še naprej širi veliki večini ljudi.
povzeto in prevedeno s strani http://lostislamichistory.com/