V sredo, 28. junija 2023 je predsednik Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mufti mag. Nevzet Porić vodil bajramsko molitev. Ob tem je nagovoril zbrane vernike. V nagovoru je izpostavil pomen svetosti življenja in pozval k odgovornemu ravnanju vseh odločevalcev glede človeške prihodnosti. V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor.
KURBAN BAJRAMSKA HUTBA (nagovor) MUFTIJA mag. NEVZETA PORIĆA
28. junij 2023 / 10. zu-l-hidždže 1444 po hidžri
Zahvaljujemo se vzvišenemu Bogu, Gospodarju vseh svetov, Vladarju Sodnega dneva, Milostnemu in Usmiljenemu. Blagoslov in mir naj je na najboljše bitje, ki se je pojavilo na tem svetu, na poslanca Muhammeda, naj je mir z njim, njegovo družino in vse njegove prijatelje.
Spoštovani bratje in sestre,
v tem prekrasnem jutru se veselimo kurban bajrama, ki označuje najpomembnejši dogodek pete islamske dolžnosti, hadža (romanja) v Mekki, pri katerem sodelujejo tudi naši romarji iz Slovenije. V organizaciji Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji je 40 romarjev letos opravilo romanje. Hadž je bogoslužje, pri katerem se zedinijo vsi življenjski cilji in zahteve, ki se odvijajo znotraj naše tuzemske eksistence od rojstva do smrti. Z odhodom na hadž se vračamo na začetek tuzemske poti v upanju na Božijo milost in odpuščanje storjenih grehov. Hadž pri vsakem verniku in vernici predstavlja nov začetek tuzemskega boja s samim seboj in prevladovanje minljivosti, ki ima za cilj približevanje Tistemu, ki vse ustvari in vzdržuje.
Danes je 10. zu-l-hidže 1444. leta po hidžri, oziroma 28. junij 2023. Nahajamo se v prvem dnevu kurban bajrama, v katerem se spominjamo poslanca Ibrahima (Abrahama), Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, in njegovega boja s skušnjavo, pred katero ga je postavil vzvišeni Bog z namero, da ga seznani o svetosti življenja, katerega lastnik je izključno Bog.
”Ko je Gospodar z nekaj zapovedmi preizkusil Ibrahima (Abrahama) in je ta dobro opravil preizkušnjo, je Bog rekel: ‘Storil bom, da boš ljudem vzor v veri!’ (El-Bekare, 124)
Skušnjava, pred katero je bil postavljen Ibrahim (Abraham), je bila ogromna. Z današnje perspektive težko razumljiva, ker pristati na žrtvovanje svojega lastnega otroka lahko pristane samo predan vernik, kot je bil Ibrahim, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir. Pa čeprav se kot verniki zavedamo veličine in iskrenosti vere v Boga, ki jo je v svojih prsih nosil poslanec Ibrahim, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir.
”Sina smo odkupili z veliko žrtvijo
in ohranili spomin na Ibrahima med prihodnjimi rodovi:
‘Mir Ibrahimu!’
Glejte, tako nagrajujemo tiste, ki opravljajo dobra dela.
Ibrahim je bil resnično naš služabnik, pravi vernik.” (Es-Saffat, 107–111)
Bog je ohranil spomin na Ibrahima, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, vse do današnjega dne in tako bo ostalo do konca tega sveta. Za pripravljenost, da žrtvuje svojega sina, ga je Bog nagradil z veliko žrtvijo in tudi mi v imenu Boga darujemo žrtev ob vsakem kurban bajramu. To je največji primer moči Ibrahimove vere v Boga. Kur’an podarja pomembnost človeškega življenja kot najbolj pomembne vrednote, ki nam je bila podarjena in za katero moramo skrbeti. Življenje je nedotakljiv Božji dar vsakemu človeku.
”… Če kdo ubije človeka, ki ni ubil nikogar, ali koga, ki na zemlji ne dela nereda, je tako, kot da bi ubil vse ljudi. Če pa kdo ohrani človeško življenje, je tako, kot da bi vsem ljudem ohranil življenje.” (El-Maida, 32)
Izključni in popolni lastnik življenja vseh bitij, tudi človeškega življenja, je vzvišeni Bog. Življenje nam je bilo podarjeno na uporabo. Moramo skrbeti za svoje zdravje in dostojanstvo. Moramo biti odgovorni do življenja. Razumevanje življenja kot Božjega dara krepi naša bogaboječnost, ker vse, kar je ustvarjeno, na svoj način slavi Tistega, ki je daroval življenje. Nasilno odvzeti sebi življenje ali nekomu drugemu pomeni zoperstaviti se Božji volji in določilom. Omenjeni kur’anski stavek poudarja pomembnost vsakega posameznega človeškega življenja in poziva, da spoštujemo in ščitimo življenje drugih ljudi. To je eden od načinov, s katerim Bog opozarja na pomembnost človeškega življenja in nas spominja na našo odgovornost do drugih ljudi. V islamu je poudarjena pomembnost in skrb o zdravju, kar dodatno poudarja pomembnost človeškega življenja. Poslanec Muhammed, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, je na poslovilnem hadžu povedal, da je svetost človeških življenj kot svetost Ka’be, Mekke in Dneva Arefata. Mi verujemo, da je Bog vdahnil dušo v vsako človeške bitje v skladu s kur’ansko trditvijo.
Bog je izbral človeka kot svojega namestnika in kot svojega služabnika na zemlji. Kot služabniki morajo biti človeška bitja v nenehni poslušnosti Bogu in kot namestniki morajo biti aktivni pri izvrševanju Božje volje tukaj na Zemlji.
Vsakčlovek je ustvarjen s strani vzvišenega Boga in ima poseben status glede na ostala bitja za Zemlji. Islam poudarja pomembnost razvijanja vere in duhovnosti v življenju, kar pomaga človeku, da doseže svoj pravi potencial in izpolni življenjski cilj. Moralni aspekt vsakega insana poudarja pomembnost razvijanja dobrih vrlin in moralnih vrednot, kot so poštenje, pravičnost, ljubezen do bližnjega in spoštovanje drugih ljudi. Družbeni aspekt insana poudarja pomembnost solidarnosti, pomaganja drugim in skrb za tiste, ki so potrebni naše pomoči. Islam podarja pomembnost razvijanja vseh naštetih življenjskih aspektov, da bi insan dosegel svoj pravi potencial. Torej, mi kot ljudska bitja imamo odgovornost do Božjega ustvarjanja. Imamo odgovornost tudi do samega sebe. Ker je človeško življenje sveto in ga nismo ustvarili mi, smo odgovorni, da ohranjamo svoje telo zdravo in si ne povzročamo fizičnih poškodb. Zato je samomor v islamu smrtni greh. Sodobna trditev, ki jo pogosto slišimo, da je telo moje in lahko z njim počnem, kar hočem, je v popolnem nasprotju z islamskim razumevanjem tega vprašanja. Telo ni moje, ker ga nisem jaz ustvaril – pripada Bogu učijo vse svetovne religije. Današnji človek tega klica duhovnosti žal ne sliši. In kako bi slišal, ko pa je na tem svetu vse materializirano in brez duhovnosti. Ta svet človeku ustvarja lažne potrebe in ga odvrača od prave in izvorne vere. Človeku brez vere je vse dovoljeno in v tem je pogubnost današnjega človeka
Spoštovani bratje in sestre,
živimo v sekularni družbi in sodobnem času, v katerem je sveto potisnjeno na rob družbene hierarhije. Premožne družbe so po nekaterih socioloških teorijah že zaključile procese sekularizacije. Takšne družbe so izgubile pomembno vez z religijo, saj so v veljavi trendi, ki so v nasprotju z religijskimi vrednotami. V takih družbah se vedno znova porajajo vprašanja o splavu, bioetičnih vprašanjih, reproduktivni medicini, evtanaziji in podobno, nanje pa ni jasnih odgovorov. V Evropi lahko slišimo številne glasove, ki spodbujajo dialog z religijo, pozabljamo pa, da vsak pogovor o religiji pomeni razpravo o morali in etiki. Islam je etično naravnana religija, tako kot judovstvo in krščanstvo, ki sprejema osnovno etiko elementarne človečnosti, ki temelji na Božji Besedi in Volji.
Te dni se v slovenski javnosti odpira vprašanje evtanazije oziroma prostovoljne prekinitve življenja. Pričakovati je, da se bo v prihodnjem obdobju zaostrila problematika zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Naše stališče je jasno. Evtanazija je kršitev etičnih, pravnih, verskih in medicinskih kodeksov. Zdravstveni poseg, čigar cilj je namerna prekinitev življenja, je neetičen in greh, tudi če je opravljen na željo bolnika. Evtanazija je v islamu prepovedana. Aktivna evtanazija je vrsta umora, ki je v islamu prepovedana, je pa dovoljeno prekiniti zdravljenje osebe, za katero zdravniki presodijo, da ni upanja na ozdravitev, vključno z odstranitvijo z aparatov za umetno dihanje in vzdrževanjem krvnega obtoka. Prekinitev zdravljenja ali pasivna evtanazija v omenjenem primeru ni obravnavana kot umor.
Odvzema življenja ni dovoljeno opravičevati z domnevno humanimi razlogi in cilji, da bi preprečili trpljenje zaradi hude in neozdravljive bolezni ali zaradi kakšnega resnega stanja in skušnjave. V omenjenem predlogu zakona je prisotna celo ekonomska računica, ki je izven razumskih okvirjev, saj je preračunavanje življenja z ekonomskega vidika neprimerno in nesprejemljivo. V hadisu poslanca Muhameda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, je navedeno, da je imel nek človek hude fizične poškodbe, izgubil je potrpljenje in si vzel življenje. Na to je Bog rekel: “Moj služabnik me je prehitel v tem, kar sem mu odredil, zato mu je bil prepovedan vstop v raj.”
Bog v Kur’anu pravi:
”Samo Gospodar vlada nebesom in zemlji, vse se bo vrnilo k njemu!” (En-Nur, 42)
Naša vera poudarja, da je bolezen skušnjava od Boga in se morajo verniki zahvaljevati svojemu Gospodarju v vseh situacijah, tudi v bolezni. S svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo v težkih situacijah uresničujemo svojo nagrado na prihodnjem svetu, onstranstvu. Pravi verniki nikoli ne izgubijo upanja v Božjo milost.
Dragi bratje in sestre,
v času, ki nam je dan, da v njemu preživimo tuzemsko življenje, je veliko izzivov. Razmere v svetu in Evropi, ki ji pripadamo, so težke in zaskrbljujoče. Podnebne spremembe, vojne, krize, pa tudi pomanjkanje medčloveške empatije predstavljajo največje izzive, s katerimi se sooča človeštvo. Prihodnost je za vsakega posameznika negotova. Kot navadni smrtniki prosimo tiste, ki odločajo v našem imenu, da se po svojih najboljših močeh potrudijo in navadnemu človeku pomagajo, da bo lažje živel in preživel življenje, ki mu je dano. Naše bivanje na tem svetu je kratko. Zato ne pristajamo na to, da ga kdorkoli ogroža zaradi kratkoročnih in koristoljubnih ciljev. Želimo in prosimo, da se zagotovijo pogoji za normalno in zdravo življenje. Naša želja je živeti v pošteni, odgovorni, napredni in predvsem dostojni družbi. Lepoto življenja na zemlji je mogoče videti v številnih vidikih življenja, vključno z naravo, umetnostjo, družbenimi odnosi in medsebojno ljubeznijo. Kot verniki, ki ohranjamo in negujemo tradicionalne vrednote, kot so svetost življenja, zdrava družina, medsebojna solidarnost in razumevanje, človečnost, sočutje, poslušnost do staršev in številne druge, se bomo zanje borili in jih še naprej spodbujali, kljub vse pogostejšim napadom nanje z različnih strani našega okolja.
Bratje in sestre,
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji je verska organizacija, katere primarni cilj je pomagati pri urejanju verskega življenja vseh vas. Žal je še vedno veliko tistih, ki niso člani Islamske skupnosti. Nekateri pridete v džamijo enkrat ali dvakrat letno za bajram. Želim poudariti, da ste vsi dobrodošli in so vrata Islamske skupnosti odprta vsem. V Islamsko skupnost je trenutno včlanjenih osem tisoč družin, k verouku pa je vpisanih skoraj tri tisoč učencev. Osem tisoč družin in tri tisoč učencev pri verouku je glede na število muslimanov, ki živijo v Sloveniji, premalo. Kot najodgovornejša oseba za delovanje skupnosti vabim vse tiste, ki niste člani Islamske skupnosti, da se včlanite in pošiljate svoje otroke k verouku. Tako bomo pripomogli k razvoju Islamske skupnosti in lažje vzgajali svoje otroke v skladu s tradicionalnimi in trajnimi vrednotami. Naša vloga pri izobraževanju otrok je velika. Bodimo del džemata (skupnosti), saj je v skupnosti moč. Če smo enotni, bomo čutili pripadnost, povezanost in se bomo lažje povezovali med seboj. Zahvaljujem se vsem, ki redno izpolnjujete svoje obveznosti do Islamske skupnosti in skrbite za njeno delovanje. Prosim Boga, da vam povrne na obeh svetovih.
Dragi bratje in sestre,
bajram so dnevi praznovanja, veselja, druženja in odpuščanja. Izkoristimo torej trenutke veselja in podarimo svojim najdražjim, sosedom, prijateljem in znancem lepo besedo in vesele trenutke. Odpustimo drug drugemu in si zaželimo dobro!
Želim vam vesele, srečne in blagoslovljene dneve kurban bajrama z molitvijo h Gospodarju svetov, da sprejme naše molitve in nam podari vse dobro.
BAJRAM ŠERIF MUBAREK OLSUN!
