Na predvečer 25. novembra, dneva državnosti Bosne in Hercegovine, smo si v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani, ogledali film Sarajevo safari, ki je izšel v produkciji produkcijske hiše Arsmedia in v režiji Mirana Zupaniča. Tudi Sarajevo safari je na žalost del Bosne. Ob vseh svojih lepotah, bogastvu, prisrčnih ljudeh sta tudi trpljenje in genocid sestavni del nje in nas.
Film Sarajevo safari je izzval veliko zanimanje javnosti. Ne samo zaradi uveljavljenih imen, ki stojijo za filmom temveč predvsem zaradi brutalnosti tematike, ki jo predstavlja. Tema je resnično intrigantna, brutalna, nepojmljiva, govori o nekem svetu, ki ga ne poznamo, ki pa po vsej verjetnosti obstaja še danes in ki spremlja mnoga vojna območja.
Na predvečer 25. novembra, dneva državnosti Bosne in Hercegovine, smo si v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani, ogledali film Sarajevo safari, ki je izšel v produkciji produkcijske hiše Arsmedia in v režiji Mirana Zupaniča. Tudi Sarajevo safari je na žalost del Bosne. Ob vseh svojih lepotah, bogastvu, prisrčnih ljudeh sta tudi trpljenje in genocid sestavni del nje in nas.
Po zaključku filma je sledil pogovor z Miranom Zupaničem, ki ga je vodil Goran Vojnović. Film je nastal na pobudo Francija Zajca, ki je vedenje o tovrstnem grozodejstvu delil z Miranom Zupaničem. O tem pojavu je v svojih romanih pisal že pisatelj Marko Sosić in italijanski pisatelj Luka Leone. Zgodba je po dolgih letih prispela na filmska platna in prejela ogromno pozornosti, saj pot priprave filma ni bila lahka. Miran Zupanič je tekom pogovora poudaril kako težko je bilo vzpostaviti kontakt z ljudmi, ki so imeli z zgodbo neposreden stik in pri tem tudi zagotoviti avtentičnost informacij. To je bil eden izmed ključnih izzivov pri nastajanju filma. Film je pravzaprav prikaz absolutnega zla pod masko človeškosti, ki pa je na srečo groznega konteksta, sprožil dodatna raziskovanja in razkrivanja novih prič, ki pojav dodatno potrjujejo.
Na koncu je Sarajevo safari pomemben tudi zaradi zavedanja, da se s tovrstnimi pojavi kot skupnost in posamezniki, moramo soočiti. Vsak po svojih močeh lahko prispeva k tem, da se približamo resnici z zavedanjem, da ta resnica ni dokončna in da skupaj z njo stopamo po poti strpnega dialoga predvsem pa, da smo pripravljeni sprejeti resnico drugega, ki jo branimo z argumenti in ne emocijami predvsem pa ne s silo. Ključno vprašanje, ki ga je izpostavil Miran Zupanič pa je, koliko smo kot človeška vrsta zmožni upravljati s svojimi usodami na nenasilen način. Poudaril je, kako ga vedno znova navduši pogum preživelih žrtev in kot tudi to, da presežejo zmožnost maščevanja. Meni, da se od njih lahko zelo veliko naučimo. Dogajanje na področju bivše Jugoslavije razume kot strašno tragedijo in krivico. Zaključil je, da ga kot človeka boli trpljenje vseh ljudi, brez izjeme, in dogajanje v Bosni tekom zadnje vojne čuti kot del svoje identitete, saj teritorij bivše Jugoslavije v kateri je tudi rojen, doživlja kot svoj prostor.
Po zaključku pogovora je potekal sprejem ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine. Zbrane goste je nagovoril mufti Nevzet Porić, ki je v uvodu dejal, da bi bil po ogledu filma Sarajevo safari najboljši govor, molk. Izpostavil je, da sta vsebina in namen dogodka vnaprej načrtovana, saj vemo, da Veleposlaništvo Bosne in Hercegovine v Ljubljani že leta ne obeležuje dneva državnosti. Islamska skupnost v RS in Zavod Averroes sta vrsto let z različnimi vsebinami obeleževala pomemben datum za Bosno in Hercegovino. Kljub vsemu, je poudaril, da je Bosna del nas in mi del nje. Tako smo tudi del Slovenije, ki jo doživljamo kot svojo drugo domovino in ponosni smo na njeno vlogo tekom zadnje vojne v BiH. Na koncu je mufti Nevzet Porić vsem državljanom in državljankam ter prijateljem Bosne in Hercegovine, čestital 25. november, dan državnosti Bosne in Hercegovine.
