V današnjem trenutku spomina smo s skromno slovesnostjo ob tem tragičnem dogodku obeležili spomin na 27. obletnico genocida v Srebrenici.
V program nas je uvedla priredba skladbe Srebreniškega inferna, ki je besedilo bosanskega pisatelja in pesnika Džemaludina Latića in delo skladatelja Đele Jusića. Srebreniški inferno sta v subtilni izvedbi zapeli sopranistki Katarina Kobal in Urša Lojen, spremljal ju je pianist Anže Rupnik.
Zbrane je nagovoril predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor. Njegov govor prenašamo v celoti (velja govorjena beseda):
»Spoštovani mufti, mag. Nevzet Porić, ekcelence, gospe in gospodje,
danes smo se zbrali, da skupaj počastimo spomin na žrtve genocida v Srebrenici pred 27. leti. Odtlej je Srebrenica drugo ime za zločin, spomin in opomin.
Danes smo se zbrali, ker nam ni vseeno. Ne želimo pozabiti tragične preteklosti, želimo ustvarjati mirno prihodnost.
Vsi smo majhni pod težo bremena, ki v Potočarih visi nad poljem belih kamnov. Moralne pokončnosti smo sposobni samo opirajoč se na resnico in pravico, na odpuščanje in spravo.
Izrekam iskreno občudovanje vsem, predvsem materam, sestram in ženam, ki so neutrudno iskale resnico in se borile za pravico. In se še.
Taki nepojmljivi zločini terjajo svoj predolgi čas, da se prizna resnica in uveljavi pravica. Strašne čustvene rane terjajo skoraj boleč pogum za odpuščanje in spravo.
Toda, ali imamo ves ta čas, da naposled ugledamo horizonte nove mirne prihodnosti? Ali pa nas aktualne razmere opozarjajo, da Srebrenica ni bila zgodovinska izjema in da smo primorani hitreje celiti rane, če želimo preprečiti nove.
Evropska unija se ni rodila iz harmonije Ode radosti. Nastala je na krvavih nezaceljenih ranah nenehnih vojn in vojskovanja. Nastala je z odločenostjo, da ljudje lahko žive skupaj, če drug drugemu odpustijo, kar je bilo in živijo z drugim za tisto, kar bo.
Tudi za prihodnost Bosne in Hercegovine je pomembna resnica in ne njeno zanikanje. Pomembno je spoštovanje, ne sovraštvo, dialog in ne prepir.
Pomiritev ni dejanje za preteklost, temveč za prihodnost. Izhaja iz skupne bolečine. Namesto, da jo doživljamo vsak zase, se vživimo v bolečino drugega in jo skupaj zdravimo.
Ne pozabljajmo, spominjajmo se, vsega, tudi najbolj hudega, toda želja za sožitje, prijateljstvo in mir je močnejša od žalostne preteklosti. Življenje je močnejše od smrti.
Za mirno evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine je potreben pogum. Vsi prijatelji Bosne in Hercegovine, vseh njenih narodov, vseh njenih ljudi, ji pri tem stojimo zvesto ob strani.
Dobrega četrt stoletja po vojni na tleh bivše Jugoslavije, za katero smo mislili in upali, da je bila v povojni Evropi izjema, je vojna v Ukrajini. Je to mar dokaz za to, da so vojne neizogibne? Ne, to je še en dokaz, da so nesmiselne.
Evropska unija in evropska ideja je dokaz za trajen mir. Resnica in pravica, odpuščanje in sprava. Grajenje skupnega življenja na tistem, kar nas povezuje.
Znašli smo se v položaju, ko vemo dovolj o vojni in miru in ko nosimo odgovornost za odločitev med obema. Ta položaj nam narekuje, da zdaj izkažemo ves svoj pogum in modrost in učvrstimo sožitje in mir, da ga ne ogrozita nestrpnost in sovraštvo.
Kot je nekdo rekel, mir ni samo odsotnost vojne, je nekaj več, je graditev skupnega, je utrjevanje dobrega in pravičnega, je spodbujanje iskrenega prijateljstva.
Danes smo se zbrali, ker je obletnica genocida v Srebrenici.
Danes smo se zbrali, ker nam ni vseeno.
Danes smo se zbrali, ker smo odločeni za resnico in pravico, spravo in odpuščanje, za mir in blaginjo.«
Dogodek minute molka je potekal v okviru spominskega programa 8372 živih spominov, ki s svojo vsebino vsakoletno ohranja spomin na žrtve genocida in opozarja na postgenocidne procese in posledice. Dogodka so se udeležili številni visoki gostje, ministrica za javno upravo, Sanja Ajanović Hovnik, evropski poslanec, Matjaž Nemec, ameriška, britanska in turška veleposlanica, nizozemski, italijanski, hrvaški, irski, kosovski, egiptovski veleposlaniki, apostolski nuncij, predstavniki zunanjega ministrstva in ministrstva za kulturo ter člani Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in ostali člani širše slovenske družbene skupnosti.
Po zaključku so imami na čelu z muftijem Porićem poklonili molitev vsem žrtvam genocida v Srebrenici.
