V ponedeljek, 2. maja 2022 je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekala bajramska molitev, ki jo je vodil in nagovoril zbrane vernike mufti mag. Nevzet Porić. V nadaljevanju si lahko preberete celoten muftijev nagovor.
Hvala Allahu, Stvarniku svetov, na milosti in blaginjah, ki nam jih je daroval. Mir naj je na zadnjega poslanca, Muhammeda, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, njegovo družino, prijatelje in vse tiste, ki so živeli z resnico v srcu in dejanjih.
Spoštovani bratje in sestre,
danes je 1. ševval 1443. leta po Hidžri, oziroma 2. maj 2022, po julijanskem koledarju. Danes je prvi od treh dni ramazanskega bajrama. Dočakali smo ramazan radostnih src in veselih obrazov, ko zaradi epidemije v preteklih dveh letih, nismo mogli opravljati molitev v džamijah in kolektivno prakticirati vero. Letošnji ramazan je velika osvežitev za duše vernikov, saj smo se lahko posvetili bogoslužju in ostalim ramazanskim aktivnostim. Zato smo letošnji bajram dočakali s posebnim veseljem, saj bajram predstavlja konec blagoslovljenega meseca ramazana v katerem smo izpolnjevali obveznost posta in sadekatu-l-fitra (materialna obveznost v ramazanu). Post je najbolj pobožno bogoslužje pri katerem mesta za dvoličnost in hinavščino, ni. Niti enega drugega bogoslužja s postom ne moremo primerjati, saj je post Božji in On za njega pripravlja posebno nagrado. Ramazan je bil mesec posta, skupnih večerij ob koncu posta, miloščine, mesec branja Kur’ana, mesec Božje milosti, odpuščanja in miru. Blagor tistim, ki so iz meseca ramazana izstopili pod okriljem Božje milosti, osvobojeni od greha in rešeni peklenskega gorja/ognja. Kot verniki se veselimo uspehu, ki smo ga dosegli s postom v mesecu ramazanu, saj upamo na Božje besede iz kur’anskega poglavja Er-Rad, kjer Dragi Bog pravi:
”Tisti, ki izpolnjujejo svojo dolžnost do Gospodarja in ne prelomijo obljube;
in tisti, ki spoštujejo, kar je treba spoštovati po Božji zapovedi, ki se bojijo svojega Gospodarja in mučnega obračuna;
in tisti, ki trpijo v želji po Gospodarjevi naklonjenosti, ki molijo, in od tistega, kar jim dajemo, skrivaj in vsem na očeh delijo, ki zlo povrnejo z dobrim. Čaka jih najlepše bivališče,
rajski vrtovi, v katere bodo vstopili oni, njihovi starši in žene in njihovi potomci – tisti, ki so živeli krepostno – in meleki (angeli) bodo prihajali skozi vrata, govoreč:
‘Mir naj bo z vami, zakaj trpeli ste. Čudovito je najlepše bivališče!’” (Kur’an, 13-20,24)
Navedeni kur’anski stavki so spodbuda za vse tiste, ki so v ramazanu izpolnjevali obveznost posta, molitve, branja Kur’ana, ohranjanja družinskih vezi, izvrševali dobra dela, tisti, ki so imeli lep in človeški odnos do revnih, sosedov, prijateljev, bratov in sester, muslimanov in muslimank in tisti, ki so podprli enotnost muslimanov oziroma svojo skupnost.
V mesecu ramazanu smo sledili dobro in si medsebojno pomagali, vabili na skupne večerje ob koncu posta in prakticirali vero v njeni najlepši obliki. Muslimani so s postom tekom meseca ramazana, dokazali svojo pripravljenost k samo odrekanju zaradi Božje milosti, napotila in odpuščanja. Tako so potrdili svojo zaobljubo, ki so jo dali Bogu za poslušnost in dobrohotnost. Zato se verniki na današnji dan veselijo učinkov svoje dobrohotnosti in upajo, da bodo njihove priprošnje v mesecu ramazanu, uslišane. Srca vernikov se tekom meseca ramazana mehkejša in bolj dovzetna za dobrodelnost. Verniki se zavedajo, da se z dobrodelnostjo čisti naše imetje od greha, da se mi kot lastniki imetja čistimo od greha, da se z dobrodelnostjo odmikata bolezen in nesreča ter da se neposredno z dobrodelnostjo prinaša veselje in radost pri ljudeh in da bomo zaradi dobrodelnosti, na Sodnem dnevu deležni posebne sence, ko druge sence ne bo. Vzvišeni Allah v Kur’anu pravi:
”Kar razdelite, vam bo On nadoknadil! On je Oskrbnik najboljši!” (Kur’an, 34-39)
Muhammed, Bog naj ga blagoslovi in mu podari mir, je rekel:
”Vsakega dne se pred zbujanjem ljudi pojavita dva meleka (angela) in eden od njiju pravi: ‘Gospodar naš, dobrodelnežu nadoknadi vloženo, in drugi pravi: ‘Gospodar naš, uniči imetje tistega, ki ni dobrodelen. ”’ (Buhari)
Bratje in sestre,
kot verniki, ki verujejo v Boga, moramo dobrodelnost razumeti kot sestavni del našega verovanja. Mnogi kur’anski stavki nas spodbujajo k temu. Dragi Bog od nas pričakuje, da z dobrimi deli potrjujemo svojo vero, saj je on sam Dobrodelnež. Pri dobrodelnosti mora biti naše srce popolnoma iskreno brez tuzemenskih interesov. Dobra dela so raznolika. Tudi nasmeh je dobro delo. Vzvišeni Gospodar bo nagradil dobrodelneže na tem in bodočem svetu.
„Dobrodelniki bodo že na tem svetu lepo nagrajeni, oni svet pa je gotovo še prijetnejši.” (Kur’an, 16-30)
Medtem, ko smo dobrodelni pomeni, da delamo dobro sebi. Iskreni dobrodelnež, ko pomaga drugemu, čuti radost in umirjenost v srcu. Pravi vernik uživa v sreči in radosti drugega, če tudi mu je pomagal in bil razlog njegovi sreči.
Bratje in sestre,
epidemija je v preteklih dveh letih prinesla na površje vse slabosti naše družbe. Od družinskega nasilja do revščine in pomankanja solidarnosti med ljudmi, dvojnih meril in sebičnosti, ki so jo pokazali mnogi narodi z razdelitvijo medicinske opreme in cepiva. Živeli smo v svetu za katerega smo mislili, da obstajajo določena merila med narodi in ljudmi na splošno, ki so enaka za vse. Posebej je bilo to poudarjeno v evropski skupnosti narodov. S pojavo epidemije se je izkazalo, da živimo v krutem času in prostoru sebičnosti. Dezinformacije, ki so preplavile družbena omrežja, so v veliki meri vplivale na oblikovanje mnenja o sami epidemiji in njenemu obvladovanju. Dokazano je, da so virusne epidemije vedno vplivale na duševno zdravje ljudi. Prenehanje socialnih stikov in nenadna zaprtost ljudi je povzročilo mnoge težave velikega števila družin. Družinsko nasilje in nerazumevanje znotraj družin je v veliki meri vplivalo na duševno zdravje in ravnanja ljudi. Posebej je bil poudarjen problem mladih, ki so vedno največje žrtve kriz. Prikrajšani so bili pri izobraževanju, povečala se je osamljenost med mladimi, mladi so prvi ostali brez služb in njihovi socialni stiki so bili prekinjeni. V času epidemije so se ljudje odtujili eden od drugega. Epidemija je povzročila tudi svetovno ekonomsko krizo. Brezposelnost se je povečala. Spet drugi so živeli v negotovosti kako bodo preživeli brez rednega dohodka. V Sloveniji je v času epidemije živelo preko štirideset tisoč otrok pod pragom revščine, na svetovni ravni pa je pandemija pahnila v revščino dodatnih sto petdeset milijonov ljudi.
Kot skupnost smo pomagali ljudem v skladu s svojimi zmožnostmi. Želim poudariti, da Islamska skupnost v Republiki Sloveniji ni bila deležna pomoči iz protu kriznih paketov za omilitev posledic epidemije, ki jih je sprejemala Vlada Republike Slovenije. Kot verska skupnost nismo bili deležni pomoči države čeprav smo zaprli vrata džamije in drugih verskih objektov zaradi obstoječih vladnih ukrepov in prepovedi zbiranja. Islamska skupnost je preživela v težkem obdobju zahvaljujoč vam, članom Islamske skupnosti, ki ste s svojimi donacijami podprli naše delo in niste dovolili, da skupnost začuti pomanjkanje ne glede na dejstvo, da niste mogli prihajati na petkovo molitev in ostale aktivnosti. Zato se vam posebej zahvaljujem in prosim Vzvišenega Boga, da vas nagradi za vaše prispevke in donacije, ki ste jih namenili Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji.
Trenutno stanje v svetu in naši evropski bližini je zaskrbljujoče. Cena hrane, energije, gradbenega materiala in drugih dobrin, rastejo. Kot odgovorni ljudje smo zaskrbljeni s spremembo svetovnega dogajanja, ki ga spremljamo v zadnjih dneh in mesecih. Pred nami je obdobje velike negotovosti. Nihče ne more predvideti v katero smer se bo svet razvijal v nadaljnjem obdobju. Kot vernike nas skrbijo dvojna merila, ki smo jim priča v Evropi in svetu. Zagovarjamo mir in sočustvujemo z vsemi, ki so pregnani iz svojih domov ne glede na to o katerem delu sveta govorimo. Spoštovati moramo dostojanstvo vseh ne glede na narodnost, vero ali nacijo oziroma barvo kože. Zato pričakujemo od odgovornih, katerim so zaupani pomembni položaji, naj razmislijo o svojih dejanjih in odločitvah, ki jih sprejemajo. Vsi imamo pravico do dostojnega življenja, svobode, miru, doma in družine. Zavedam se, da je nemogoče spremeniti trenutno stanje in nepravičnost vendar je naša obveznost, kot vernikov, ki verujejo v Boga, da opozorimo na probleme, diskriminacijo in poniževanje ljudi. Začnimo pri sebi in svoji družini. Če nam uspe urediti odnose znotraj svojih družin, kot jedru vsake družbe, potem lahko pričakujemo izboljšanje stanja v celotni družbi.
Dobrodelnost je najvišja stopnja vere. Dragi Bog v Kur’anu pravi, da je „Allah poslal Poslanca, ki jasne ajete (stavke) govori, da bi iz teme na svetlobo pripeljal tiste, ki verujejo in delajo dobra dela“. V današnjem času mora biti dobrodelnost posebej poudarjena v medsebojnih odnosih, saj živimo v negotovih časih, ko so mnogi ljudje pregnani iz svojih domov. Mir ni več samoumeven. Vsi se moramo zavzemati za mir in se truditi, da ga ohranimo. Negotovost, ki je pred nami nas obvezuje, da kot verniki, krepimo molitve za mir v svetu. Bajram je čas duhovnosti oziroma duhovna sprostitev. Bajramski dnevi so dnevi zbliževanja in povezovanja. V tem duhu pozivamo vse dobronamerne ljudi, da živimo v lepotah Božjih darov, medsebojnih odnosov ter da vsi skupaj prispevamo k boljši in uspešnejši prihodnosti.
Na koncu prosim Boga za odpuščanje grehov in sprejetje naših ramazanskih molitev ter da ramazanski bajram praznujemo v zdravju, veselju in sproščenosti skupaj s svojimi najbližjimi. Amin.
Bajram šerif mubarek olsun!
Predsednik Mešihta Isl. skupnosti v Sloveniji
mag. Nevzet Porić, mufti
