Muslimani poleg tega, da za računanje časa uporabljajo gregorijanski koledar, računajo čas tudi po hidžretskem koledarju. Hidžretski koledar ima dvanajst mesecev. Verniki posvečajo posebno pozornost štirim od dvanajstih mesecev. O njih Vzvišeni Bog v Kur’anu pravi:
”Število mesecev pri Allahu je dvanajst, po Božji Knjigi vse od Dne, ko je nebesa in zemljo On ustvaril, a štirje meseci so sveti; to je vera resnična in v mesecih teh ne grešite!” (Tevba, 36)
Muhammed, naj je mir z njim, je natančno povedal katera štiri meseca so to in dejal: “Leto ima dvanajst mesecev, štirje so sveti, trije prihajajo eden za drugim, in to so zul-ka’de, zul-hidže in muharrem, redžeb je izbran in prihaja med mesecema džumade-l-uhra in šabanom”. Nahajamo se v mesecu redžebu 1441. hidžretskega leta. Tisto, kar vernikom vliva posebno upanje v svetost tega meseca je priprošnja, ki jo je poslanec Muhammed, naj je mir z njim, ponavljal v začetku tega meseca, in sicer: ”Allahumme barik lena fi redžebe ve ša’bane ve belligna ramadane”, kar v prevodu pomeni: ”Gospodar, blagoslovi nas v mesecu režebu in ša’banu in omogoči nam, da dočakamo ramazan”. Navedena priprošnja skriva v sebi novico, da so meseci, ki so pred nami izbrani in da nemarnost v njih ni dovoljena, saj ne bi Poslanec brez razloga iskal Božjo milost v njih.
Poslančeva priprošnja v sebi skriva hrepenenje, upanje in ljubezen do ramazana. Iz navedene priprošnje lahko zaključimo, da naj bi verniki v tem mesecu hrepeneli za usmiljenjem in za odpustom grehov ter naj bi z večkratnim ponavljanjem dosegli, da bi se želje izpolnile. S tem razlogom, mesec redžep vsebuje tudi izbrano noč, Lejletu-l-regaib, ki je pri nas znana kot noč želja. Verniki verjamemo, da je to noč, ko je Amina, mati poslanca Muhammeda, naj je mir z njim, začutila, da nosi Božjega izbranca Muhammeda. To tudi predstavlja odziv na priprošnjo poslanca Ibrahima (Abrahama), ki je prosil Boga: ”Gospodar, pošlji jim poslanca, enega od njih, ki jim bo stavke Tvoje govoril in jih Knjigi modrosti učil ter jih tako očistil, saj Ti si moder in močan”.
Vzvišeni Bog je uresničil Ibrahimovo priprošnjo: ”Tako smo vam tudi Poslanca izmed vas poslali, da vam Naše besede pripoveduje, da vas očisti in o Knjigi in Modrosti poduči, in da vas tega, česar niste znali, nauči. Spomnite se Mene, pa se bom Jaz vas spominjal! Zahvaljujte se Mi in ne bodite nehvaležni.” (Bekare, 151-152)
Mesec redžeb s simboliko, ki jo vsebuje, lahko razumemo in doživljamo kot mesec radosti kot tudi prihajajoče mesece kot mesece radosti v pričakovanju Božje milosti in odpusta grehov, kar je obljubljeno na dan ramazanskega bajrama tistim, ki mesec ramazan dočakajo in preživijo v bogoslužju. Bogu ugodno delo, ki ga vernik lahko kadarkoli prakticira je post. V mesecu, ko pričakujemo prihod meseca ramazana, poleg duhovnih priprav, je potrebna tudi fizična priprava za post, saj post predstavlja duhovno in fizično pripravo za mesec ramazan.
V kolikor smo zmožni se je lepo postiti 13., 14. in 15. dan vsakega meseca, a tisti, ki se lahko posti tudi več, bo ustrezno nagrajen. Posebna radost tega meseca, kot tudi vernikova duhovna polnost, se izraža v še eni izbrani noči, in sicer Lejletu-l-mi’radžu, ki predstavlja duhovno in fizično potovanje poslanca Muhammeda, naj je mir z njim, v nebo in bližino Gospodarja svetov, ki je v teh trenutkih Božje bližine Poslancu dejal: “Namaz (molitev) je mi’radž vernika”. Glede na to da je to mesec dobra, odstranimo iz naših src sovraštvo, nesporazume, aroganco, pokvarjenost, neiskrenost in vse druge slabe lastnosti ter vztrajajmo na iskrenosti, čisti ljubezni, blagosti, sočutju do drugih in vse kronajmo z iskreno pobožnostjo in bogoslužjem, ki so nam v teh trenutkih zelo potrebni. Prihodnji dnevi naj bodo v znamenju dobra, zapolnjeni z dobrimi deli in lepo besedo, z iskreno zahvalo Vzvišenemu Bogu, ki nam je podaril vse radosti. Čistimo svoja srca z neprestanim ponavljanjem Božjega imena ter naše dneve in noči zapolnimo s priprošnjo Bogu in pri tem ne pozabimo na druge in nas same. V mesecu redžebu okrepimo priprošnje, postimo se in opravljamo molitve z namenom pridobitve Božje milosti.
Senad Karišik